Slovenija potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, saj je dokazano učinkovit

Slovenija po izsledkih študije potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, če želi izpolniti cilje na področju ločenega zbiranja in recikliranja embalaže, so navedli v Združenju industrije pijač. Za uvedbo kavcijskega sistema bo Slovenija po njihovih ugotovitvah potrebovala najmanj 18 mesecev. Predlagajo kavcijo v višini 20 centov.

Kot je pokazala študija, ki jo je za Združenje industrije pijač opravil norveški strokovnjak Ole Lund Haugen, v Sloveniji obstaja tveganje nedoseganja nacionalnih in evropskih ciljev za leti 2025 in 2029 na področju ločenega zbiranja embalaže PET in recikliranja.

“Študija ugotavlja, da kavcijski sistem v Sloveniji potrebujemo za izpolnitev ciljev za leti 2025 in 2029 ter za zagotavljanje zadostnih količin recikliranega materiala za krožno gospodarstvo. Predlaga, da je slovenski kavcijski sistem shema ločenega zbiranja za doseganje ciljev Slovenije in EU, ki bi zagotavljala zadostno količino recikliranega materiala za doseganje sedanjih in prihodnjih ciljev,” so zapisali v združenju, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Glede na izsledke študije bi morala biti udeležba proizvajalcev pijač obvezna, prav tako bi morala prodajna mesta embalažo pijač prevzemati. “Posebej poudarja, da Slovenija potrebuje en nacionalni sistem, ki ga na neprofitni osnovi vodi tako imenovani administrator. Ta bi bil zadolžen za celotno organizacijo delovanja sistema in upravljanje, vodil pa bi ga odgovorni sektor, to je sektor proizvodnje pijač,” so zapisali.

Vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo SUP je dopolnitev oziroma nadgradnja kavcijskega sistema za embalažo za ponovno polnjenje. “Pomembno je, da je kavcijski sistem transparenten sistem, ki za svojo vzpostavitev zahteva več časa, najmanj 18 mesecev od podelitve licence podjetju administratorju,” so izpostavili.

Potrošnikom bi morala biti kavcija po njihovem prepričanju v celoti povrnjena in prikazana ločeno od maloprodajne cene pijače.

Po predlogu združenja bi kavcijski sistem zajel plastenke PET in pločevinke v kategorijah brezalkoholnih pijač, embalirane vode, sokov in nektarjev, piva ter mešanic na osnovi piva ali vina. Vključeval bi embalažo prostornine od enega decilitra do treh litrov. Predlagajo kavcijo v višini 0,20 evra, za katero se ne bi obračunaval davek na dodano vrednost.

Združenje ob tem predlaga oblikovanje enega osrednjega zbirnega in sortirnega centra v osrednjem delu Slovenije ter dve lokalni središči za prekmurski in primorski del Slovenije. “Treba pa bo izvesti tudi študijo mapiranja trgovin in prodanih prostornin oziroma prevzemnih količin,” so navedli.

Predstavitve izsledkov študije se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kot je povedal, na ministrstvu kavcijski sistem ocenjujejo kot ustrezen ukrep za dosego ciljev na področju embalaže pijač. “Poleg tega zmanjšuje količine odpadkov v okolju, ohranja vire, spodbuja krožno gospodarstvo in preprečuje tudi onesnaževanje s plastiko, kar je velika globalna skrb,” je dejal.

“Sistem ponovno uporabljive embalaže je v preteklosti odlično deloval”

Evropska komisija pa pripravlja tudi posebno uredbo o embalaži, ki predvideva obvezne deleže pijač, ki bodo morale biti na trgu unije v embalaži za ponovno uporabo. “Če kdo misli, da predlog evropske uredbe le spodbuja enakovredne kavcijske sisteme tudi za povratne steklenice, ga vabim, da kupi pivo ali vino v ponovno napolnjeni plastenki ali pločevinki. Brez več povratnih steklenic enostavno ne bomo dosegli zadanih ciljev,” je opozoril Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.

Za oživitev povratne embalaže si prizadevajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). “Res ne vidimo smisla v tem, da namesto sistema ponovno uporabljive embalaže, ki je v preteklosti že odlično deloval, večino pijač kupujemo v plastenkah, za recikliranje in ponovno izdelavo katerih porabljamo dragocene vire. Pravzaprav bi bilo zelo smelo, če bi povratno embalažo postopno začeli uvajati tudi na drugih področjih,” je ocenil Boštjan Okorn iz ZSP.

Koliko plastenk porabimo v Sloveniji?

Slovenci smo leta 2020 porabili 236 milijonov plastenk za pijače (približno 115 na prebivalca), kar je malo manj kot leta 2019 (257 milijonov plastenk). Ločeno smo jih zbrali približno 63 odstotkov, kar je 11 odstotnih točk manj kot leto poprej.

Še bolj pomenljiv je podatek, da je izvajalcem sortiranja iz mešane odpadne embalaže uspelo »rešiti« (izsortirati) zgolj 8,25 odstotka plastenk, ki so jih nato poslali v reciklažo – a to ne pomeni nujno, da so bile ponovno uporabljene za polnjenje pijač.