Energetska učinkovitost
Schneider Electric imenovan za enega izmed 50 najprivlačnejših delodajalcev na svetu in priznan kot pionir na področju čiste energije
Študenti po vsem svetu so Schneider Electric prepoznali kot enega najprivlačnejših delodajalcev, ki mu je Universum Global podelil 48. mesto na področju inženiringa in informatike. Letošnji rezultati so bili objavljeni v partnerstvu z Business Insider in drugimi uglednimi mediji z vsega sveta.
Zaželen delodajalec za študente tehnike in informatike
Več kot 235.000 anketirancev je v Universumovi raziskavi ocenilo podjetja, ki se jim zdijo najbolj zaželeni delodajalci. Študentje ekonomije in tehnike iz 12 največjih svetovnih gospodarstev so delodajalce ocenili na podlagi 40 značilnosti in razkrili, kaj se jim zdi najpomembnejše pri izbiri delodajalca.
»Resnično smo ponosni, da smo se uvrstili med 50 najboljših,« je povedala Tina Mylon iz Schneider Electrica. »Zahvaljujem se vsem našim timom za delo z univerzami po vsem svetu, ki so ponovno poudarile našo privlačnost za študente, še zlasti v letu 2020, v katerem smo bili zaradi pandemije prisiljeni preiti na 100-odstotno digitalno tehnologijo. Dali so nam odlično platformo, na kateri lahko gradimo leta 2021, ko še naprej iščemo načine, kako pritegniti in diverzificirati svoje bodoče zaposlene.«
Podobno je bil Schneider Electric prejšnji teden prepoznan kot eno najbolj trajnostnih svetovnih podjetij, ki se ukvarja s problemom nujnega zmanjšanja emisij ogljika in ponuja rešitve za obnovljive vire energije v boju proti podnebni krizi. Ambicija podjetja, da utira pot svetu z nizkimi emisijami ogljika, se uresničuje z uporabo tridimenzionalne strategije, osredotočene na lastno poslovanje, ogljične odtise kupcev in skupnosti v razvoju.

Schneider Electric teži k 100-odstotnemu koriščenju električne energije iz obnovljivih virov
Podnebni cilji družbe Schneider Electric so jasni: doseči ogljično nevtralnost v poslovanju do leta 2025 (dovoljena je določena nevtralizacija emisij CO2) in neto ničelno emisijo CO2 do leta 2030 (brez nevtralizacije). Podjetje zato teži k energetski učinkovitosti v celotnem poslovanju, elektrifikaciji procesov, ki trenutno temeljijo na fosilnih gorivih, proizvodnji obnovljivih virov energije s pomočjo različnih tehnologij in zamenjavi več kot 14.000 vozil podjetja za električna.
Če želi doseči ta cilj, bo moral Schneider Electric do leta 2030 preiti na porabo 100 % električne energije iz obnovljivih virov. Letos je družba dosegla prehodni cilj 80 %, kar je znatno povečanje v primerjavi z začetno vrednostjo 2 % električne energije iz obnovljivih virov v letu 2017, ko je družba sprejela to zavezo. V samo 24 mesecih je uspela zmanjšati emisije za več kot 250.000 ton. Schneider Electric sicer vsako četrtletje s poročilom o vplivu na trajnost obvešča javnost o svojem napredku.
Pomoč strankam pri prehodu na obnovljivo energijo
Oddelek za energetiko in trajnostni razvoj (EOR) Schneider Electrica svetuje tisočim svetovnim korporacijam in jim pomaga pri merjenju, upravljanju in zmanjševanju ogljičnega odtisa s kombiniranjem upravljanja virov, izboljšanjem učinkovitosti in nabave. EOR je največji svetovni podjetniški svetovalec za obnovljive vire energije, katerega nasveti so botrovali več kot 100 neposrednim in virtualnim pogodbam za nakup električne energije in izgradnjo infrastrukture za vetrno in sončno energijo z več kot 8000 megavati v ZDA, Evropi, Avstraliji, Aziji in Južni Ameriki.
»Naš namen v Schneider Electricu je vsem omogočiti, da kar najbolje izkoristijo razpoložljivo energijo in vire za zagotavljanje napredka in trajnosti. Vpeti smo na vseh ravneh, da bi pospešili prehod na 100-odstotno električno energijo iz obnovljivih virov: v lastnem podjetju z zadovoljevanjem potreb naših tovarn in pisarn po obnovljivih virih energije ter z zagotavljanjem arhitekture in storitev dekarbonizacije našim strankam. Počaščeni smo s tem priznanjem in čestitamo podpisnikom RE100 za podobno miselnost in strategijo,« je komentiral Olivier Blum, izvršni podpredsednik in direktor za strategijo in trajnost pri Schneider Electricu.

Dostopnost čiste in obnovljive energije za vse
Schneider Electric meni, da sta energija in digitalna tehnologija temeljni človekovi pravici, kot sta zagotavljanje dostopa do varnega življenja, izobraževanja in gospodarskega napredka za vse. Danes približno milijarda ljudi nima dostopa do zanesljive energije. Zahvaljujoč programu Dostop do energije je skupina zagotovila rešitve za dostop do obnovljivih virov energije za 27 milijonov ljudi, investirala v 20 podjetij in izobrazila več kot 261.000 ljudi. Do leta 2025 želi podjetje usposobiti milijon ljudi za upravljanje z energijo, podpreti 22.000 podjetnikov, ki uporabljajo čisto energijo, do leta 2030 pa zagotoviti dostop do čiste energije 80 milijonom ljudi.

Energetska učinkovitost
Črpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov
Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.
Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.
Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«
Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav
Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov
Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.
Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.
Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.
Pravno in strokovno usklajevanje
»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«
Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«
Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica
V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.
Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.
Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.
Energetska učinkovitost
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
Proizvodnja električne energije iz sonca je v Evropski uniji lani prvič presegla proizvodnjo iz premoga, delež elektrike iz obnovljivih virov pa je bil že skoraj polovičen.
Poročilo o električni energiji v Evropi je pripravila podnebna analitska organizacija Ember. Kot piše v dokumentu, je sonce lani ostalo najhitreje rastoč vir energije v Evropski uniji. Soncu je sledil veter, vetru pa jedrski vir in plin.
Na račun močne rasti energije iz sonca in vetra je delež obnovljive energije na stari celini porasel na 47 odstotkov. Leta 2019 je bil denimo pri 34 odstotkih. Delež energije iz fosilnih goriv je na drugi strani v tem obdobju nazadoval z 39 na 29 odstotkov.
Proizvodnja energije iz plina je v letu 2024 nazadovala že peto leto zapored, delež elektrike iz fosilnih goriv pa je bil po podatkih Emberja lani najnižji doslej.
“Evropski zeleni dogovor je prinesel globoko in hitro preobrazbo elektroenergetskega sektorja Unije,” so poudarili v organizaciji. “Vzpon proizvodnje energije iz sonca in vetra je glavni razlog za upadanje proizvodnje iz fosilnih goriv,” so podčrtali.

“To je velik mejnik. Premog je najstarejši način za proizvodnjo energije, a obenem tudi najbolj umazan. Sončna energija je vzhajajoča zvezda,” je za Guardian dejala soavtorica poročila Beatrice Petrovich.
Sončna energija napreduje v vseh državah članicah
Njihovi izračuni kažejo, da bi EU brez vzpostavljenih dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz sonca in vetra od leta 2019 uvozil dodatnih 92 milijard kubičnih metrov plina in 55 milijonov ton črnega premoga, kar bi stalo 59 milijard evrov.
Po mnenju Emberja so tovrstni trendi razširjeni po vsej Evropi; sončna energija napreduje v vseh državah EU-ja. Več kot polovica jih je bodisi že ukinila premog, fosilno gorivo, ki najbolj onesnažuje okolje, ali pa je njegov delež zmanjšala na manj kot pet odstotkov svoje mešanice energetskih virov.
Energetska učinkovitost
Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov
Civilna iniciativa Snežnik, v katero so se zaradi nasprotovanja postavitvi sedmih vetrnic na planoti vzhodno od Ilirske Bistrice povezali krajani, je zbrala 1000 podpisov, ki jih namerava posredovati pristojnemu ministrstvu. Skrbi jih tudi za pitno vodo.
Civilna iniciativa Snežnik, ki je sredi novembra nastala z namenom, da na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica ne zrastejo vetrnice, je do tega tedna zbrala 1000 podpisov, kot stranka v postopku pa sočasno zbirajo tudi 500 podpisanih pristopnih izjav k civilni iniciativi. Tega cilja sicer še niso dosegli, je pojasnil član iniciative Egon Zevnik.
Prav tako v civilni iniciativi do konca leta zbirajo pripombe in pobude glede državnega prostorskega načrta za omenjeno območje, 30. decembra pa bodo vse zbrano predali ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek postavitve vetrnih elektrarn.
Krajani se bojijo za naravno okolje in vodo
Kot so že oktobra na javni predstavitvi projekta povedali občani, številni projektu nasprotujejo, ker se bojijo, kako bodo vetrnice vplivale na počutje in zdravje ljudi, bojijo pa se tudi za naravno okolje. Naravovarstveniki so ob tem spomnili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000, velik del zavzema tudi Unescovo biosferno območje.
Zevnik je poudaril tudi problematiko pitne vode. Polje vetrnih elektrarn je namreč načrtovano v neposrednem vodozbirnem zaledju virov pitne vode v občini. Kot so oktobra poročale Primorske novice, je kraški izvir Bistrice največje vodno zajetje v občini, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje približno 10.000 ljudi iz domače in sosednjih občin. Vetrnice bi stale v neposrednem vodozbirnem zaledju kraškega izvira Podstenjšek, ki s pitno vodo oskrbuje približno 400 ljudi.
Številni se bojijo tudi hrupa, zaradi česar menijo, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.

Vetrnicam nasprotuje tudi župan
Pobudi sicer nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je po oktobrski predstavitvi povedal, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor. “Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej,” je dejal.
Predvidene vetrne elektrarne bi bile sicer postavljene najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. Te naj bi v premer merile 115 do 180 metrov, v višino pa bi večinoma merile med 100 in 175 metri. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatom, celotno polje torej 63 megavatov.
-
Arhitektura2 meseca nazajNagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak – dialog med tradicijo in sodobnostjo
-
TRAJNOSTNA GRADNJA2 meseca nazajPod Šmarno goro nastaja nadstandardno naselje montažnih lesenih hiš
-
Slovenija2 meseca nazajVlada prerazporedila 250 milijonov evropskih sredstev za pospešitev ključnih razvojnih projektov
-
Gradbeništvo2 meseca nazajKolektor Construction uspešno zaključil projekt v reški pristaniški infrastrukturi
-
LESENA GRADNJA2 meseca nazajHiša Topolina: hibridna hiša, kjer se les in beton srečata v popolnem ravnovesju
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje AJM po več kot 30 letih uspešne rasti z novo lastniško strukturo
-
PRENOVE/OBNOVE1 mesec nazajPrenovljeni muzejski kompleks v Vrbi odpira vrata februarja prihodnje leto
-
DOGODKI1 mesec nazajSlikopleskarji znova barvali za dober namen – letos osveželi učilnice v Hrastniku

