Prva generacija regionalnih prostorskih planov (RPP) v Sloveniji še ni sprejeta; uradni Prostorski informacijski sistem jih še vedno vodi kot akte v pripravi. Po poletnem javnem posvetovanju med 20. junijem in 31. julijem 2026 so se jeseni zvrstili strokovni posveti o prenosu strokovnih podlag, okoljskih poročilih, ukrepih in kazalnikih. Formalna javna razprava po zadnjih uradnih objavah še ni bila zaključena niti začeta 1. novembra, temveč je bil njen začetek zaradi lokalnih volitev zamaknjen najpozneje na 16. november 2026, po potrebi pa se lahko podaljša do 31. decembra 2026. Za projektante, urbaniste, inženirje in občine je to zato res trenutek za tehnično preverjanje operativnosti dokumentov, ne več predvsem za zbiranje novih razvojnih pobud.
Od poletnega posvetovanja do javne razprave
Ministrstvo za okolje in prostor je 19. junija 2026 objavilo javno posvetovanje o osnutkih prve generacije RPP za razvojne regije, skupaj z osnutki okoljskih poročil ter urbanističnih in krajinskih zasnov. Javna vključitev je potekala od 20. junija do 31. julija 2026 in je bila namenjena nadgradnji ter dodatni vsebinski konkretizaciji gradiv.
Naslednji pomemben mejnik je bila objava z dne 28. avgusta 2026, v kateri je ministrstvo navedlo, da je javna razprava o prvih RPP predvidena v novembru in decembru 2026. Septembrska in oktobrska gradiva na portalu RPP so nato ta okvir natančneje pojasnila: cilj je začetek javne razprave novembra 2026, začetek pa je bil zaradi lokalnih volitev zamaknjen s prvotno načrtovanega 1. novembra na najpozneje 16. november 2026. Portal RPP je 15. oktobra 2026 dodatno poudaril, da proces po javnem posvetovanju prehaja v fazo predpisane javne razprave.
Jesenski poudarek potrjuje tudi strokovni posvet o ukrepih za izvajanje in spremljanje RPP. Uradna objava z dne 26. oktobra 2026 povzema posvet, izveden 23. oktobra 2026, na katerem so ministrstvo, pripravljavci in izdelovalci razpravljali o tem, kako bodo strateški cilji in prostorske zasnove dejansko izvedeni ter s katerimi kazalniki se bo spremljalo njihovo izvajanje. Ministrstvo je ob tem izrecno opozorilo, da ukrepi za izvajanje in spremljanje še niso dokončno oblikovani in se bodo dopolnjevali do končne uskladitve RPP.
Projektni in pravni status: kaj je danes veljavno
RPP je po veljavnem sistemu prostorski strateški akt, s katerim se država in občine uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije ter določijo bistvene razvojne priložnosti, vizijo, cilje, zasnovo prostorskega razvoja regije ter usmeritve in ukrepe za nadaljnje prostorsko načrtovanje. Pripravljavec je regionalna razvojna agencija ali druga razvojna institucija v regijski razvojni mreži, ki jo določijo občine v regiji, minister, pristojen za prostor, pa ji podeli javno pooblastilo.
- RPP še niso sprejeti: uradni PIS jih na dan 4. 11. 2026 še vodi kot akte v pripravi, ne kot veljavne ali objavljene akte.
- Sprejem in objava: RPP sprejme razvojni svet regije po predhodni potrditvi Vlade Republike Slovenije in sveta regije. Po sprejetju se regionalni prostorski plan objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
- Rok za sprejem prve generacije: prvotni rok 1. januar 2027 ne velja več. ZUreP-3C, objavljen 30. septembra 2025, je v 301. členu letnico 2027 nadomestil z letnico 2028. To pomeni, da morajo biti prvi RPP sprejeti najpozneje do 1. januarja 2028.
- Povezava z občinskimi akti: Z OPN se na izvedbeni ravni načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena v skladu z regionalnim in občinskim prostorskim planom. OPN zato ne sme določati ureditev lokalnega pomena v neskladju z regionalnim prostorskim planom, akcijskim programom za izvajanje Strategije in občinskim prostorskim planom.
- Povezava z regionalnim razvojnim programom: po veljavni zakonodaji morata biti regionalni prostorski plan in regionalni razvojni program usklajena.
Javna razprava ni več hipotetična, a tudi še ni zaključena
Za uredniško in strokovno presojo je pomembno razlikovati med tremi fazami: poletno javno posvetovanje je že zaključeno, formalna javna razprava pa je bila do 4. novembra 2026 še v neposredni pripravi. Julijska in septembrsko-oktobrska gradiva na portalu RPP navajajo, da je pred javno objavo gradiv za javno razpravo treba pridobiti pozitivno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. To pomeni, da pravila in terminski okvir niso več zgolj konceptualni, vendar dokumenti tudi še niso v fazi sprejetih regijskih aktov.
Ukrepi: kaj mora stroka preveriti zdaj
Oktobrski strokovni posvet je pokazal, da poglavji o izvajanju in spremljanju nista postranski prilogi, ampak osrednji test uporabnosti RPP. Po uradni razlagi morajo ukrepi pokazati, kako se bodo strateški cilji in prostorske zasnove dejansko izvajali ter s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje ukrepov. Ministrstvo je dodatno poudarilo, da mora imeti vsak ukrep določenega nosilca, časovnico izvedbe in zagotovljeno financiranje.
- Vsebinska določnost: ukrep mora biti vezan na jasno opredeljeno regijsko prostorsko vprašanje, ne le na splošno razvojno željo.
- Nosilec: če ni jasno, kdo ukrep vodi, bo prehod iz strateškega dokumenta v izvajanje otežen.
- Časovnica: brez razvidnega zaporedja priprave, usklajevanja in investicijske izvedbe je težko uskladiti RPP z občinskimi postopki.
- Finančna verodostojnost: ukrep mora imeti razviden finančni okvir oziroma realno navezavo na javne in razvojne vire.
Spremljanje: manj kazalnikov, vendar izvedljivih
Uradna objava z dne 26. oktobra 2026 vsebuje tudi pomembno usmeritev glede spremljanja: nabor kazalnikov naj obsega največ 5 do 10 relevantnih in merljivih kazalnikov na regijo, praviloma z naslonom na že obstoječe sisteme spremljanja in strateške dokumente. Portal RPP obenem pojasnjuje, da je za kazalnike z ustreznimi podatkovnimi nizi mogoče zagotoviti izhodiščne vrednosti tudi na regionalni in občinski ravni.
Za stroko to pomeni predvsem praktičen preizkus: ali je kazalnik dovolj stabilen, podatkovno dosegljiv in prostorsko uporaben, da bo po sprejetju RPP dejansko omogočal spremljanje izvajanja, ne le poročanja o njem.
Regijsko usklajevanje: RPP, OPN in razvojno programiranje 2028–2034
Največja vrednost prve generacije RPP bo v tem, ali bodo dokumenti delovali kot dejanski vmesnik med državo, razvojno regijo in občinami. Ker se OPN pripravlja v skladu z regionalnim in občinskim prostorskim planom, bo kakovost regijskega usklajevanja neposredno vplivala na poznejše občinske izvedbene odločitve.
Enako pomembna je povezava z regionalnimi razvojnimi programi za obdobje 2028–2034. Vladni projekt priprave teh programov se je začel 17. septembra 2026, njegov uradni zaključek je predviden 31. decembra 2027, status projekta pa je na dan pregleda označen kot V teku. Ker morata biti RPP in RRP usklajena, je javna razprava o RPP pomembna tudi kot preverjanje, katere prostorske prioritete je mogoče prevesti v razvojne projekte z nosilci, kazalniki in spremljanjem.
Operativni sklep za projektante, urbaniste in občine
Na dan 4. novembra 2026 torej ni več ključno vprašanje, ali je posamezna regijska prostorska usmeritev razvojno zaželena, temveč ali je pripravljena za formalno javno razpravo in poznejšo izvedbo. Prvi RPP so še v pripravi, javna razprava pa je po zadnjih uradnih informacijah tik pred začetkom. Stroka lahko v tej fazi največ prispeva z zelo praktičnim preverjanjem: ali ima vsak pomemben ukrep nosilca, časovni okvir, finančno logiko, omejen in merljiv nabor kazalnikov ter jasno razmerje do OPN in regionalnega razvojnega programiranja za obdobje 2028–2034.