Prenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika

Projekt prenove ptujske grajske žitnice je že skoraj leto dni brez konkretnega napredka, zato je Mestna občina Ptuj na ministrstvo za kulturo naslovila odprto pismo z zahtevo po takojšnjem ukrepanju. Na ministrstvu medtem odgovarjajo, da naj bi bil razpis za izvajalca del objavljen jeseni.

Po načrtih naj bi prenovljena grajska žitnica postala osrednji prostor za predstavitev bogate arheološke dediščine najstarejšega slovenskega mesta. Na Mestni občini Ptuj poudarjajo, da je bil projekt že pred leti prepoznan kot eden pomembnejših kulturnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Ministrstvo ga je sprva vključilo v načrt za okrevanje in odpornost, pozneje pa zaradi zamud preneslo na evropska kohezijska sredstva. Projekt ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, zagotovljenih pa je tudi 9,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Občina opozarja na nove zamude in proceduralne zaplete

Na ptujski občini opozarjajo, da se objava javnega razpisa za izvajalca del nenehno prestavlja. Namesto začetka gradbenih del projekt spremljajo dodatna usklajevanja, nove presoje in vedno novi administrativni zapleti. Po njihovem mnenju takšno stanje odpira vprašanje, ali projekt sploh kdo želi izpeljati oziroma ali ga pristojni znajo učinkovito voditi.

Dodajajo, da se kljub pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju in pridobljenim soglasjem zdaj odpirajo vprašanja, ki bi morala biti rešena že v prejšnjih fazah projekta. Zaradi zahtev, povezanih z zaščito dreves, bi lahko bilo potrebno celo obsežnejše preprojektiranje objekta, kar bi dodatno ogrozilo časovni okvir izvedbe in možnost črpanja evropskih sredstev.

Na resnost razmer je februarja opozoril tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Po navedbah občine je minister izpostavil neustrezno dinamiko projekta, nespoštovanje časovnice ter resno tveganje, da bi se kohezijska sredstva preusmerila v druge projekte.

Mestna občina Ptuj zato od ministrstva za kulturo zahteva takojšnjo objavo razpisa na podlagi obstoječega gradbenega dovoljenja, okrepitev oziroma menjavo projektnega vodstva, uvedbo neposrednega nadzora nad delom direktorata in investicijske službe ter jasno določeno časovnico izvedbe.

V odprtem pismu so zapisali, da ne morejo več pristajati na dolgotrajna odlašanja, birokratske zaplete in izgubljanje časa. Opozarjajo, da so sredstva zagotovljena in projekt pripravljen, odgovorni pa bi morali prevzeti svojo vlogo ter začeti izvajati projekt. Vsak nadaljnji zamik po njihovem pomeni neposredno tveganje za izgubo ene največjih razvojnih in kulturnih priložnosti zadnjih desetletij.

Zaščita mamutovca dodatno zapletla pripravo projekta

Nadaljnji potek investicije bo v veliki meri odvisen od novega vodstva ministrstva za kulturo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da razumejo stališča ptujske občine in si tudi sami želijo čim hitrejše izvedbe projekta.

Ob tem so navedli, da je Zavod za varstvo narave po izdaji soglasja za gradbeno dovoljenje naknadno opozoril, da projektna dokumentacija v nekaterih delih ni povsem usklajena s pogoji za zaščito rastnega prostora zavarovanega mamutovca.

Od julija lani so zato potekala dodatna usklajevanja z zavodom. Projektant je aprila letos pripravil prilagoditve projekta, nato pa so sledile še dodatne zahteve, povezane z georadarskim snemanjem koreninskega sistema in hidrološkimi raziskavami tal.

Na ministrstvu zagotavljajo, da vse odprte zadeve obravnavajo prednostno, vendar je objava javnega naročila za izvajalca gradbenih del trenutno predvidena šele v tretji četrtini letošnjega leta. Kot poudarjajo, razpisa na podlagi neusklajene projektne dokumentacije ne morejo objaviti brez dodatnih tveganj, ki bi lahko vplivala tako na izvedbo projekta kot na pravočasno črpanje evropskih sredstev.

Dodali so še, da so v zadnjih dneh okrepili projektno vodenje in ustanovili posebno delovno skupino za pospešitev vseh preostalih aktivnosti. S tem naj bi bil zagotovljen tudi neposreden nadzor vodstva ministrstva nad projektom. Projekt, za katerega predvidevajo osem milijonov evrov kohezijskih sredstev in dodatne štiri milijone evrov iz sklada za obnovo, po njihovih besedah ostaja ena ključnih prioritet ministrstva.