Connect with us

DEDIŠČINA

Po obsežni prenovi je frančiškanska knjižnica znova odprta

Objavljeno

dne

Frančiškanska knjižnica v frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem, ki letos praznuje 790-letnico delovanja. Po temeljiti prenovi je odslej prvič odprta za javnost.

V Ljubljani so prenovili Frančiškansko knjižnico, ki letos praznuje že 790 let in hrani 70.000 enot gradiva. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob tem poudarila njen pomen za slovenski jezik. Ob knjižnici bo deloval tudi muzej z zakladnico in pinakoteko.

Izjemna vloga slovenske Cerkve “kot enega izmed najbolj pomembnih varuhov in skrbnikov slovenske kulturne dediščine”
Kot je v slavnostnem nagovoru poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar, se danes odpira novo poglavje v dolgoletni zgodovini frančiškanske knjižnice. Današnji dogodek je po njenih besedah izjemen in poln simbolike na mnogotere načine; med drugim je bil slovenski jezik prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero. Spomnila je tudi na odprtost frančiškanov na zunaj, kar je omogočalo stike z drugimi jeziki in deželami, slednje je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih hrani omenjena knjižnica.

Predstojnik slovenske frančiškanske province Marjan Čuden je med drugim opozoril, da knjižnica ves čas ni hranila samo teoloških knjig, ampak da premore tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanosti z namenom, da bi služila ljudem. Izrazil je veselje, da lahko z odprtjem knjižnice in pinakoteke nekoliko prispevajo h kulturni duši Ljubljane.

Novi muzej sestavljata dve enoti: zakladnica, ki hrani najdragocenejše predmete in knjige, ter pinakoteka, kjer so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja.

Knjižnica je obogatena z muzejem z zakladnico in pinakoteko, sistematično urejeno zbirko umetniških slik
Nov muzej sestavljata dve enoti: zakladnica, ki hrani najdragocenejše predmete in knjige, ter pinakoteka, kjer so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja. Pomen muzeja in pinakoteke je osvetlil umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj. Kot je povedal, je bil frančiškanski red odprt za ljudi. Frančiškani so ustvarjali z ljudmi in sledili njihovim potrebam. Sčasoma se je v samostanih nabralo ogromno inventarja in umetnin in ponekod so te zbirke uredili že v preteklosti. V Ljubljani je v novem muzeju predstavljen izbor iz obsežne zbirke, mnogo gradiva še vedno ostaja po hodnikih samostana.

V prenovljeni in sodobi knjižnici sedaj hranijo približno 70.000 enot gradiva.

Skrbnik in varuh knjižnice ter kustos muzeja Jan Dominik Bogataj je poudaril, da je frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi oz. zasebnimi knjižnicami na Slovenskem. V njej hranijo kar 20.000 enot starejšega, antikvarnega gradiva, pohvalijo se lahko z zbirko približno 150 srednjeveških listin, pri čemer je najstarejša iz leta 1265, ter približno 117 inkunabulami. Med dragocenostmi v knjižnici pa je med drugim izpostavil Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim lastnoročnim podpisom ter prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom.

Skrbnik in kustos knjižnice Jan Dominik Bogataj s ponosom razlaga, da je frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi in zasebnimi knjižnicami v Sloveniji.

Nove muzejske in obnovljene knjižnične prostore je blagoslovil predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje.

DEDIŠČINA

Z umetno inteligenco proti uničevanju kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Avtor

Umetna inteligenca za umetnost ne predstavlja zgolj nevarnosti; v Angliji namreč ugotavljajo, da bi lahko postala ključno orodje za odkrivanje vandalov, ki z grafiti in drugimi nedovoljenimi posegi skrunijo kulturne spomenike zgodovinskega pomena. 

Analiza barve bi lahko privedla do storilca
V zadnjem letu se je število primerov vandalizma na cerkvah, gradovih, samostanih in drugih zgodovinskih stavbah izrazito povečalo. Še posebej so poleti odmevale poškodbe na rimskem Koloseju, eni osrednjih svetovnih znamenitosti, na katero je več turistov vrezalo svoja imena oz. začetnice.

V Angliji so se tako odločili zagnati projekt, v okviru katerega bi lahko s pomočjo umetne inteligence na podlagi sloga in podpisa grafita ter analize barve s pomočjo vzorca z več območij prepoznali tudi njegovega avtorja. Z uspešno analizo barve bi lahko umetna inteligenca namreč odkrila celo, kje je bila pločevinka kupljena.

Vse več turistov neustrašno vrezuje svoja imena tudi na zidove rimskega Koloseja.

Po poročanju časopisa The Guardian je ukrepanje nujno, saj naj bi bila v Angliji kar tretjina kulturne dediščine žrtev grafitov, število pa je v samo zadnjem letu naraslo za skoraj 10 odstotkov. Ena izmed žrtev tovrstnega nasilja je cerkev Holy Rood church v Swintonu, aprila pa so se vandali lotili tudi zgodovinske palače Linlithgow, rojstnega kraja škotske kraljice Marije, kjer so z grafiti prekrili stene, tla in vodnjak iz 16. stoletja. Januarja so podobno oskrunili tudi grad Rochester v Kentu, ki predstavlja eno najmogočnejših normanskih trdnjav v državi, katere začetki segajo vse v leto 1087.

Vandalizem kot odraz (dela) družbe?
Primeri pa seveda niso omejeni zgolj na Anglijo. Lani je odmevalo odprto pismo združenja grških arheologov (SEA), v katerem je to pozvalo generalno direktorico Unesca, naj “odločno posreduje” za zaščito Hagije Sofije v Carigradu v Turčiji, ki je deležna vse večje škode in vandalizma, ob koncu leta pa so vandali v Avstraliji uničili prazgodovinske stenske poslikave v sveti jami Koonalda, stare približno 30 tisoč let.

Grafiti na cerkvi Holy Rood church v Swintonu. Foto: Historic England

Letošnje leto ni bilo do kulturnih spomenikov nič manj prizanesljivo. Na začetku leta je bil v Københavnu poškodovan slavni kip male morske deklice, katerega podstavek so neznanci prepleskali z barvami ruske zastave. Maja je bila v pariškem muzeju Palais de Tokyo z razpršilom zaznamovana kontrovezna umetnina švicarske umetnice Miriam Cahn, avgusta pa je skupina nemških turistov na severu Italije uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.

Dolgotrajne posledice nepremišljenih dejanj
Mark Harrison
, ki v javni ustanovi Historic England skrbi za zločine zoper dediščino, je za časopis Observer povedal, da ta pripada vsem, zaradi česar so tovrstni grafiti zločin “v vseh pogledih“. Dodal je še, da so kot dejanje “vztrajni in prodorni“, saj “povzročajo stisko in vplivajo na občutke javnosti, kar je resnično ključni pokazatelj tega, kakšni so ti občutki”.

Harrison v projektu sodeluje s profesorjem Robinom Bryantom z univerze Canterbury Christ Church, ki je strokovnjak na področju umetne inteligence. Težava tovrstnih napadov na kulturne spomenike je, da si sledijo v valovih, ki jih je pa zato toliko težje ustaviti, obenem pa predstavlja odstranjevanje barve še posebej zahtevno nalogo, saj ob izpiranju barva za sabo pušča neodstranljiv madež. Umetna inteligenca tako igra pomembno vlogo predvsem pri identifikaciji materiala oz. snovi, kar pa ni omejeno zgolj na grafite. Podobno kot aplikacije, ki na podlagi fotografije prepoznajo vrste gob ali bolezni rastlin, bi lahko v primeru dediščine na primer identificirali kos bakra, ki je bil ukraden s spomenika.

Københavnska mala morska deklica v napadu z grafiti označena za “rasistično ribo.

Stvar je v detajlih
Človeškemu očesu se zdijo grafiti morda med seboj podobni, medtem ko so lahko za tehnologijo povsem drugačni. Če je v neki soseski 100 razpršenih oznak, bi bil lahko storilec ista oseba v enem večeru. Če oznake pustimo, ljudem samo nakažemo, da je to varno mesto za vandalizem,” je še povedal Harrison.

Kot težavo je izpostavil tudi to, da tovrstnih kaznivih dejanj v primerjavi s krajo zgodovinskih artefaktov policija pogosto ne evidentira oz. zanje ni posebnih protokolov in kodeksov, zaradi česar jih je posledično tudi težje ustaviti. Prav zaradi tega ima umetna inteligenca v povezavi z lokalno skupnostjo še posebej pomembno vlogo. Harrison je dejal, da je “naravni nadzor” javnosti prek povezovanja soseske za vandale zgodovinskih mest in zgradb “dobro odvračilno sredstvo“. “Povezovanje tradicionalnih ukrepov skupnosti z novimi in nastajajočimi tehnologijami mora predstavljati kanček upanja, kajne,” je še dodal Harrison.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Prenovljeni muzej Auschwitz z novo glavno razstavo

Objavljeno

dne

Avtor

V spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau na jugu Poljske, ki stoji na mestu nekdanjega istoimenskega nemškega nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča, bodo pripravili novo stalno razstavo.

Razstava bo na ogled v prvih nadstropjih šestih zgodovinskih blokov nekdanjega taborišča Auschwitz I, oštevilčenih od 4 do 9. Njena postavitev bo dokončana šele leta 2030. Imela bo tri sklope; prvi bo povezan z usodami jetnikov, druga dva bosta obravnavala temo iztrebljanja Judov in predstavila taborišče kot institucijo nacistične Nemčije.

Nova glavna razstava bo nadomestila obstoječo, ki je z nekaj spremembami na ogled vse od leta 1955. Avtorja koncepta sta direktor muzeja Piotr M. A. Cywinski in vodja muzejskega raziskovalnega centra Piotr Setkiewicz.

Zloglasni napis na vhodu v taborišče “delo osvobaja”.

Pred postavitvijo razstave bodo potekala oblikovalska in konservatorska dela v zgodovinskih stavbah in potrebna arheološka dela, ki se bodo začela še letos.

“Del razstave, ki bo na koncu sklenil celotno glavno razstavo, bo prikazoval usodo približno 400.000 ujetnikov nemškega nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča Auschwitz. Pripoved se bo osredotočila na politiko razčlovečenja, ki jo je izvajal SS, ki je iz dneva v dan poskušal človeka spremeniti v zgolj številko, pri čemer je teptal njegovo dostojanstvo, preden ga je fizično uničil,” je ob tem povedala vodja nove glavne razstavne ekipe Katarzyna Poltorak.

Razstavo bodo vodile besede preživelih, njihove risbe in slike, ki so nastale tako na skrivaj v taborišču kot pozneje po vojni in prikazujejo stvari, ki so jim bili jetniki priča.

O ogromnem številu žrtev “tovarne smrti” trenutno priča eksponat čevljev zapornikov.
Foto: www.auschwitz.org

“Predstavljeni bodo tudi predmeti, ki so bili v vsakodnevni rabi v Auschwitzu, kot so leseno stojalo za izvajanje kazni z bičem in lopate ter številni drugi predmeti. Poleg tega bodo vključeni arhivski dokumenti s podatki o zapornikih in fotografije, posnete ob registraciji,” je poudarila koordinatorka nove glavne razstave Magdalena Urbaniak.

“V okviru projekta bomo postavili na desetine vitrin, ki bodo zagotavljale klimatske razmere za zgodovinske predmete v skladu z zahtevami ohranjanja. Med drugim bodo opremljene z inštalacijami in napravami za nadzor kakovosti zraka, temperature in vlažnosti. Za posebej občutljive predmete bodo ti parametri samodejno prilagojeni,” je dodala namestnica vodje in koordinatorka nove glavne razstave Ewa Matlak.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

V Bologni so v skrbeh zaradi nevarnosti zrušitve srednjeveškega poševnega stolpa

Objavljeno

dne

Avtor

Skoraj 50 metrov visok poševni srednjeveški stolp Garisenda v Bologni, ki je sicer manj znan od svojega dvojnika v Pisi, so oblasti zapečatile, saj obstaja velika nevarnost, da se bo zrušil. Mestni svet je sporočil, da je položaj “zelo kritičen”.

Začela se je tudi vzpostavitev pet metrov visoke ograde okoli stolpa Garisenda, ki bo zadržala dele ruševin ob morebitnem padcu. Stolp iz 12. stoletja se nagiba pod kotom štirih stopinj, a so študije odkrile premike v smeri njegovega nagiba, piše Euronews.

Večstoletno nagibanje prvotno nekaj metrov višjega stolpa
Prvotno 60 metrov visok stolp se je začel nagibati že v 14. stoletju, zato so ga morali že takrat znižati, saj se je vse nevarneje nagibal k tlom.

Stolp Garisenda je sicer eden od dveh poševnih stolpov v Bologni. Drugi stolp, imenovan Asinelli, je približno dvakrat višji od Garisende, a se ne nagiba tako dramatično. Trenutno je zaprt tudi Asinelli, na katerega se obiskovalci sicer lahko povzpnejo.

Garisendo so za obiskovalce prvotno zaprli oktobra, potem ko so senzorji zaznali spremembe v njenem nagibu. Nadaljnji pregledi so pokazali tudi razkrajanje njegovih temeljev. Na mestnem svetu Bologne so pojasnili, da bo omenjena zaščitna ograda zaščitila tako okoliške zgradbe kot ljudi, če se stolp zruši. Po besedah predstavnika postavitev ograde “predstavlja prvo stopnjo zagotavljanja varnosti“.

Velik izziv, ki zahteva zavezanost celotne Bologne
Gradnja ograde naj bi bila končana na začetku leta 2024. Sam stolp in trg okoli njega bosta najbrž ostala zaprta več let, medtem ko bodo potekala potrebna obnovitvena dela. Po oceni mestnih oblasti bo samo ograda stala približno 4,3 milijona evrov. Za plačilo obnove pa so že zagnali množično financiranje.

Bolonjski mestni svet je projekt označil za “izjemen izziv“, ki bo zahteval “zavezanost celotnega mesta in tistih po vsem svetu, ki imajo radi Bologno in enega njenih najpomembnejših simbolov,” še poroča Euronews.

Stolp Garisenda je znan tudi zunaj Italije. Svetovno slavo so mu prinesle večkratne omembe v Dantejevi Božanski komediji in v Rimah, kjer eden največjih italijanskih pesnikov opeva tudi svoje življenje v Bologni.

Bolonjska srednjeveška “dvojčka”
97-metrski Asinelli in danes 48-metrska Garisenda sta bila zgrajena med letoma 1109 in 1119. Stojita na križišču peterice cest, ki vodijo do glavnih vhodnih vrat srednjeveškega mesta. Stolpa sta poimenovana po znanih bolonjskih družinah, ki naj bi ju dali zgraditi, a pomanjkanje dokumentov te domneve postavlja pod vprašaj. Ime družine Asinelli se na primer prvič pojavi šele leta 1185, skoraj 70 let po tem, ko naj bi bila končana gradnja tako rekoč njenega stolpa.

Stolp Garisenda je znan tudi zunaj Italije. Svetovno slavo so mu prinesle večkratne omembe v Dantejevi Božanski komediji in v Rimah, kjer eden največjih italijanskih pesnikov opeva tudi svoje življenje v Bologni.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO