Zaključek Meseca prostora 2026 ni nova zakonodaja, je pa jasen strokovni signal občinam, projektantom in investitorjem: dostopnost ni več obravnavana kot obrobna lastnost prostora, temveč kot eno od meril kakovostno načrtovanega prostora, ki ga je smiselno v letu 2027 prevesti v občinske prostorske akte, javne površine in projektne naloge za javne investicije.

Mesec prostora 2026 je po uradnih objavah potekal od 5. oktobra do 31. oktobra 2026 pod sloganom »Prostor povezuje«. Ministrstvo je pri letošnji izvedbi izrecno izpostavilo dostopnost dejavnosti, storitev, javnih prostorov, zelenih površin in drugih pomembnih vsebin ter v ospredje postavilo prostorsko in univerzalno dostopnost.

Kar je po stanju 1. novembra 2026 že veljavno

Najprej je treba ločiti med programsko usmeritvijo Meseca prostora 2026 in veljavnim pravnim okvirom. Mesec prostora sam po sebi ni predpis, temveč javno-strokovni program. Veljavni pravni okvir pa je starejši: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) je začel veljati 31. decembra 2021 in se uporablja od 1. junija 2022, enak datum začetka veljavnosti in uporabe pa ima tudi Gradbeni zakon (GZ-1).

Za univerzalno dostopnost je pomembno tudi to, da Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov ni prihodnja novost, ampak že dalj časa veljaven predpis: objavljen je bil 15. junija 2018 in velja od 16. junija 2018. Pravilnik se uporablja pri projektiranju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov.

Pri obstoječih objektih v javni rabi so ključni roki že potekli. Uradna državna stran o izenačevanju možnosti invalidov navaja, da je bil rok za prilagoditev dostopnosti obstoječih objektov v javni rabi 11. december 2025. Če prilagoditev zaradi tehnične neizvedljivosti, nesorazmernega bremena ali poslabšanja bistvenih in drugih zahtev objekta ni mogoča, je moral lastnik do 13. julija 2026 pripraviti oceno in jo trajno hraniti.

Posebna prehodna ureditev zadeva le del občin brez prvega OPN. Uradna novica ministrstva z dne 28. septembra 2026 navaja, da je Državni zbor potrdil spremembo ZUreP-3, ki v 17 občinah podaljšuje možnost uporabe starejših prostorskih aktov do konca leta 2027; brez spremembe bi se ta možnost iztekla 30. oktobra 2026. Za namen tega članka je zato varno govoriti o sprejeti oziroma potrjeni rešitvi za 17 občin, ne pa o splošnem odlogu za vse občine.

Kako dostopnost prevesti v OPN in OPPN

Uradni okvir občinam omogoča, da dostopnost vgradijo v izvedbeni del prostorskih aktov. OPN določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za umestitev posegov v prostor ter tudi območja, za katera se pripravijo OPPN. OPPN pa je prostorski akt, s katerim se prostorske ureditve podrobneje načrtujejo. Pravilnik za OPPN izrecno dopušča tudi rešitev, da podrobnega načrta ni treba izdelati, če so v OPN prostorski izvedbeni pogoji določeni z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jo določa pravilnik za OPPN.

  • Merilo bližine storitev. Letošnja uradna tema dostopnosti upravičuje, da občine v strokovnih podlagah za OPN in njegove spremembe preverjajo dosegljivost vrtca, šole, zdravstva, osnovne oskrbe, postaj javnega prevoza in javnih zelenih površin po varnih peš povezavah. To je strokovno priporočilo in operativni prevod letošnjega državnega poudarka, ne nova numerična zakonska formula. ([gov.si](https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/mesec-prostora/?utm_source=openai))
  • Merilo neprekinjene dostopne poti. Dostopnost ne pomeni le »dostopnega objekta«, temveč zaporedje dostopa do njega: javna površina, peš povezava, križanje, vhod in samostojna uporaba. Na Urbani konferenci 2026 je ministrstvo izrecno poudarilo, da dostopna stavba svoj namen v celoti doseže šele, ko lahko uporabniki do nje pridejo varno in samostojno, ter da morajo rešitve nastajati ob sodelovanju uporabnikov že od začetka načrtovanja.
  • Merilo javnega in zelenega prostora. Javne površine država opisuje kot varne, dostopne in prijetne prostore za vsakodnevne aktivnosti. Temeljna pravila urejanja prostora pa določajo, da se območja javnih zelenih in grajenih odprtih površin ne spreminjajo v drugo namensko rabo, razen če se v bližini zagotovi enakovredno velika, namenu primerna površina in izboljša dostopnost teh površin v ureditvenem območju naselja.
  • Merilo vključujočega oblikovanja javnih objektov. Pri objektih v javni rabi in prostorih za stranke bi morale projektne naloge že v izhodišču izhajati iz veljavnega pravilnika o univerzalni graditvi in iz določb GZ-1 o univerzalni graditvi in uporabi objektov. To pomeni, da dostopnost ni naknadni popravek, temveč del projektiranja, gradnje in uporabe objekta.

Dodatna operativna posledica je digitalizacija priprave aktov. Uradne strani GOV.SI navajajo, da se tehnična pravila za pripravo prostorskih aktov v digitalni obliki uporabljajo od 1. januarja 2023. Zato je utemeljeno pričakovati, da bodo merila dostopnosti v prihodnje vse manj ostajala le opisna in vse bolj preverljiva tudi v podatkovnih in kartografskih slojih.

Javne investicije: dostopnost kot projektni kriterij, ne kot naknadni popravek

Praktična vrednost letošnje teme je največja pri občinskih investicijah. Urbana konferenca 2026 je poudarila, da dostopnost vključuje arhitekturne prilagoditve, varne poti, javni prevoz, bližino storitev in premišljeno prostorsko načrtovanje ter da morajo rešitve nastajati v sodelovanju z uporabniki. Za projektne naloge to pomeni, da je dostopnost smiselno preverjati že v investicijskem programu, urbanistični preveritvi, natečajni nalogi in projektni dokumentaciji.

  • Pred pripravo projektne naloge naj občina pregleda dostopnost lokacije: peš dostop, javni prevoz, višinske razlike, navezave na javne programe in kakovost javnega prostora. Tak pregled je skladen z letošnjim uradnim poudarkom na dostopnosti dejavnosti, storitev in javnih površin.
  • V projektni nalogi naj bo dostopnost samostojno poglavje z dokazili, ne le splošna zahteva. Pri javnih objektih naj obsega dostop do objekta, orientacijo, uporabo storitev in samostojno rabo prostora.
  • Pri pripravi projektov za obdobje po letu 2027 naj občine dostopnost povezujejo tudi s širšimi razvojnimi strategijami, saj je ministrstvo na Urbani konferenci poudarilo pomen partnerstev, funkcionalnih območij mest in jasno opredeljenih potreb prebivalcev pri prihodnji zasnovi mehanizma CTN.

Operativni program za občine v začetku 2027

  1. Pregledati, kje OPN in veljavni OPPN že vsebujejo dovolj jasne prostorske izvedbene pogoje za dostopnost in kje so potrebne dopolnitve.
  2. Pri spremembah OPN preverjati dosegljivost ključnih storitev in javnih zelenih površin po varnih peš povezavah.
  3. Za nove in prenovljene objekte v javni rabi preveriti skladnost projektnih izhodišč z veljavnim pravilnikom o univerzalni graditvi ter upoštevati, da so roki za prilagoditve obstoječega fonda po ZIMI že nastopili.
  4. Pri urejanju ulic, trgov, parkov in postajališč obravnavati dostopnost kot sestavni del javne površine, ne kot poznejši dodatek.
  5. V občinah iz prehodne skupine brez prvega OPN izkoristiti podaljšanje za pospešitev priprave akta, ne za odlaganje vsebine dostopnosti.
  6. Pri večjih investicijah vključiti uporabnike že v pripravljalni fazi, ker je ministrstvo prav sodelovanje z uporabniki izpostavilo kot pogoj za ustrezne rešitve.

Strokovni prevod sporočila »Prostor povezuje« za leto 2027 je precej jasen: dostopnost mora iz programske parole postati preverljivo merilo v občinskem prostorskem načrtovanju in javnem investiranju. Veljavni predpisi na področju prostora, graditve in dostopnosti za to podlago že dajejo, roki za prilagoditve obstoječih objektov v javni rabi pa so že nastopili. Naslednji korak zato ni nova deklaracija, ampak natančnejši prostorski pogoji, boljše projektne naloge ter takšne javne površine in javni objekti, do katerih je mogoče priti, jih razumeti in jih samostojno uporabljati.