ZANIMIVOSTI
Plavajoče mesto v J.Koreji, ki se bo prilagajalo podnebnim spremembam, že kaže prve obrise
Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo nihanju višine morske gladine. Razkrili so ga Združeni narodi v sodelovanju s podjetjem Oceanix, zraslo pa naj bi do leta 2025. To je le ena od možnih rešitev raziskovalcev za problem naraščanja morske gladine. Zaradi poplavljanja morja in erozije bi lahko v prihodnosti velik del svetovne populacije ostal brez doma.
Prvi prikazi kažejo, kako naj bi bil videti ta futuristični otok oziroma mesto v Južni Koreji. Razvita tehnologija bi lahko pomenila prelom za obalna mesta, ki jim zaradi podnebnih sprememb grozita negotova prihodnost in pomanjkanje zemljišč, so prepričani pri World Economic Forumu (WEF). Če ne bomo zmanjšali emisij izpustnih plinov, bi lahko namreč več kot 800 milijonov ljudi, ki živijo v 570 svetovnih mestih, postalo podnebnih beguncev do leta 2050, kažejo napovedi znanstvenikov. Na področju zagotavljanja varnega domovanja za ljudi s sedaj ogroženih priobalnih območjih, je zato živahno in številni si prizadevajo, da bi našli rešitve za to perečo problematiko, s katero se bo svet moral spopasti v prihodnosti.
Kakšno bo plavajoče mesto?
Oceanix Busan bi lahko postal prvi plavajoč otok oziroma mesto v vodah Južne Koreje, ki bi reševal ta problem. Kot so sporočili ob predstavitvi projekta, bi plavajoče mesto, ko bo zgrajeno, vsebovalo tri povezane platforme, ki bodo po ocenah predstavljale življenjski prostor za 12.000 ljudi, sčasoma pa bi lahko na njem živelo celo 100.000 ljudi. Gradnjo naj bi začeli že leta 2023. Prototip prvega trajnostnega plavajočega mesta na svetu bo na jugovzhodu Korejskega polotoka zgrajen do leta 2025, so sporočili iz podjetja.
Poglejte kratek video na tej povezavi
Vsaka izmed platform bo imela specifičen namen, in sicer bivanje, raziskovanje in prenočevanje, medtem ko bodo mostovi, ki jih povezujejo s kopnim, ustvarjali varno laguno, ki bo prebivalcem zagotavljala prostor za rekreacijo na vodi. Plavajoče mesto bo trajnostno zasnovano. OCEANIX Busan bo tako imel šest integriranih sistemov, ki se bodo osredotočali na energijo, hrano, vodo, odpadke, mobilnost in obnovo obalnih habitatov. Tako bodo zagotovili, da bo plavajoče mesto proizvedlo čim manj odpadkov in emisij. Kar 100 odstotkov energije bodo dobili iz fotovoltaičnih panelov, načrtujejo. Vsaka soseska bo sama poskrbela za čiščenje in recikliranje. V mestu bodo zasnovali tudi območja za pridelavo hrane. Mesto naj bi služilo tudi kot test za razvijanje novega modela nepremičnin.
Busan sicer ni edino plavajoče mesto v nastajanju. Septembra 2021 so na Nizozemskem uradno odprli ogljično nevtralno ‘plavajočo pisarno Rotterdam’ v pristanišču, ki se lahko premika skupaj z dvigom morske gladine. Letos naj bi začeli graditi tudi plavajoče mesto Maldivi. To otočje je namreč eno izmed bolj ogroženih.
Morska gladina narašča z bliskovito hitrostjo
Kot smo poročali, je morska gladina z višanjem globalne temperature ozračja narasla z bliskovito hitrostjo. Kot ugotavlja IPCC, je bila povprečna hitrost naraščanja morske gladine med letoma 1901 in 2010 še 1,7 milimetra na leto, med letoma 1993 in 2010 pa je narasla že na 3,2 milimetra na leto. Morska gladina bo glede na napovedi strokovnjakov v 21. stoletju še naprej strmo naraščala. Kot kažejo napovedi IPCC, bi dvig temperature ozračja za dve stopinji Celzija do leta 2100 raven morske gladine povišal za med 0,3 in 0,93 metra. Nekatere raziskave pa celo napovedujejo, da bi se lahko morska gladina dvignila tudi za dva metra, četudi bi se dvig temperature ustavili pod dvema stopinjama Celzija.
Po letu 2100 pa bi lahko morska gladina glede na nekatere modele narasla za kar šest metrov. Raziskave organizacije Climate Central denimo kažejo, da bo, če bo svet nadaljeval po trenutni poti emisij, ki vodi do globalnega segrevanja kar treh stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo, približno 50 večjih mest po vsem svetu moralo postaviti protipoplavne obrambe ali pa bodo zaradi dviga morske gladine izgubila večino naseljenega območja. V okviru raziskave so analizirali, kje so populacije najbolj ogrožene in ranljive v naslednjih 200 do 2000 letih ter kakšna je ogroženost glede na različne scenarije dviga globalne svetovne temperature, od česar je odvisen tudi dvig morske gladine. Rezultati so znak za alarm, poudarjajo.
Če bi se globalna temperatura dvignila za tri stopinje Celzija, bi bilo ogroženih več kot 800 milijonov ljudi po vsem svetu. Izjemno ogroženi so deli Azije. Po tem scenariju bi bila na Kitajskem ogrožena območja, na katerih zdaj živi več kot 43 milijonov ljudi. Indija, Vietnam in Indonezija so med petimi državami, ki so najbolj ogrožene zaradi dolgoročne rasti morske gladine. Da bodo povsem poplavljeni, v tem primeru grozi tudi več manjšim otokom. V skladu s scenarijem segrevanja treh stopinj Celzija se Maldivi, Maršalovi otoki, Kiribati, Kajmanski otoki, Tokelau, Tuvalu in Bahami soočajo z negotovo prihodnostjo, v kateri bi lahko zaradi naraščajoče gladine o svoje domove izgubilo več kot 90 % njihovega trenutnega prebivalstva. Pri scenariju, po katerem bi se povprečna temperatura dvignila za 1,5 stopinje Celzija, bi brez domov ostalo 60 % prebivalcev teh območij.
ZANIMIVOSTI
Na Kitajskem se predstavlja večstoletna tradicija čebelarstva na Slovenskem
Slovenski etnografski muzej (SEM) na Kitajskem predstavlja večstoletno tradicijo čebelarstva na Slovenskem in ob tem nastajajočo ljudsko umetnost, ki ni le izraz čebelarske kulture, temveč načina življenja večinskega slovenskega prebivalstva v 19. stoletju. SEM hrani tudi največjo zbirko panjskih končnic v državi.
Razstavo so postavili v Muzeju lepih umetnosti v Šjanu v provinci Šanši. Tam si bodo obiskovalci lahko do marca prihodnje leto ogledali 68 predmetov čebelarske kulturne dediščine, med njimi 60 izvirnih poslikanih panjskih končnic. Z izborom predmetov in besedili kitajski javnosti Slovenijo predstavljajo kot domovino avtohtone kranjske čebele.
Odprtja razstave so se udeležili direktorica SEM-a Natalija Polenec, kustosinja v SEM-u Barbara Sosič in vodja oddelka za konserviranje in restavriranja v SEM-u Gregor Kos. Razstava pripoveduje o vrhunski in edinstveni ustvarjalnosti na slovenskih tleh, ki z avtentičnimi predmeti kitajskemu občinstvu približuje izjemno kulturno dediščino Slovenije. Od več kot 770 panjskih končnic, ki jih hranijo v SEM-u, kjer se ponašajo z največjo tovrstno zbirko v državi, so jih na ogled postavili 60.
Izvirne panjske končnice imajo številne verske in posvetne podobe iz vsakdanjega življenja, večinoma gre za figuralne motive. Med drugim pa je na razstavi na ogled tudi panj AŽ, ki velja za “slovensko blagovno znamko”, saj ga uporablja več kot 90 odstotkov domačih čebelarjev. Zaradi svoje priročnosti se je uveljavil tudi v svetu.
Največ čebelarjev na število prebivalcev v Evropi
Danes je v Sloveniji približno 11.000 čebelarjev, kar je največ na število prebivalcev v Evropi. Na pobudo Slovenije je bil 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Čebelarstvo je od leta 2018 vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, čebelarstvo v Sloveniji pa je kot način življenja od leta 2022 vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
UMETNOST
Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani
Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu zagnala pobudo, da se s kipi dvometrskih medvedov širi prijateljstvo med državami. Medvedi te dni zasedajo tudi Ljubljano.
Na Trgu republike so odprli razstavo 145 različno pobarvanih medvedov, ki z dvignjenimi šapami predstavljajo in povezujejo države, iz katerih prihajajo. Razstava z naslovom United Buddy Bears, Umetnost strpnosti je prvič na ogled v Ljubljani, prestolnica pa je tudi prvo mesto, kjer se po pandemiji covida-19 medvedi predstavljajo zunaj Nemčije.
S tem se je medvedom pridružil slovenski “prijatelj”, ki ga je poslikal študent Akademije za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani Luka Rep. Izbral je barve slovenske zastave, na medvedu pa prepletel množico različnih obrazov, ki v prepletu obrazov različnih spolov, narodnosti, starosti in kultur opozarjajo na nujno prisotnost strpnosti, sočutja in solidarnosti pri doseganju medsebojnega razumevanja, spoštovanja in miroljubnega sobivanja. Med obrazi izstopajo nekatere prepoznavne osebe slovenske kulturne zgodovine, kot so Ivan Cankar, Alma Karlin, Zofka Kveder, Ivana Kobilca, Lili Novy, Jože Plečnik, France Prešeren in Primož Trubar, medtem ko je vzorec idrijske čipke simbol tradicije.
Foto: BoBo
“Medvedi izražajo to, česar politika in voditelji niso sposobni, torej idejo sobivanja in miru,” je povedal podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič.
Zgodba Classic Buddy Bears se je začela junija 2001 v Berlinu, ko sta Eva in Klaus Herlitz zagnala pobudo, ki je pripomogla k razvoju ulične umetnosti v Berlinu. Projekt se je razširil že naslednje leto, ko so umetniki z vsega sveta v nemški prestolnici ustvarili krog podpornikov United Buddy Bears, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o mednarodnem razumevanju in mirnem sobivanju. Veleposlaniki držav so takrat k sodelovanju povabili umetnike, da poslikajo dvometrsko skulpturo medveda, ki predstavlja njihovo državo. Poslikave medvedov tako ponazarjajo značilnosti, kulturo, zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje države, ki jo predstavljajo. Leta 2004 se je pisana skupina potujočih medvedov odpravila na turnejo okoli sveta, ki jo je nato prekinila epidemija covida-19.
V obliki Tretjega paradiža Michelangela Pistoletta
Medvedi so na Trgu republike razporejeni v obliki Pistolettovega simbola Tretjega paradiža, ki odraža svoboden umetniški pogled na problematiko sobivanja. “Ideja, da vključimo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta v ta projekt, izhaja iz njegove razstave v Cukrarni in tudi sicer tesnih odnosov z njim in njegovim poslanstvom. Pistoletto je ob vpisu v Zlato knjigo Ljubljane narisal tudi simbol Tretjega paradiža, ki na subtilni ravni ponazarja vrednote, ki jih želi mesto Ljubljana sporočiti s to razstavo,” so sporočili z občine.
Razstava v Ljubljani je nastala v sodelovanju Mestne občine Ljubljana, nemškega veleposlaništva v Ljubljani in Buddy Bear Berlin ob podpori številnih partnerjev in podpornikov projekta. Na odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.
Arhitektura
Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama
Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje.
Daylight and Architecture je v sodelovanju s Kraljevo dansko akademijo na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 v Köbenhavnu v pogovoru Daylight Talks s ponosom gostil priznanega arhitekta Omarja Gandhija. V navdušujočem raziskovanju simbiotičnega odnosa med svetlobo in arhitekturo je priznani arhitekt naravnost navdušil poslušalce.
Omar Gandhi je nagrajeni arhitekt, znan po svojem značilnem in naprednem pristopu v arhitekturi. Z bogatim portfeljem projektov, ki neopazno združujejo funkcionalnost, trajnost in estetiko, Gandhi še naprej premika meje arhitekturnega oblikovanja. Njegova predanost odličnosti mu je prinesla priznanje in pohvale na domačih in mednarodnih odrih.
Svetloba vzbudi čustva in izboljša izkušnje
Njegov govor z naslovom Uporaba svetlobe kot arhitekturne pripovedi je poskrbel za globok premislek o transformativni vlogi svetlobe pri oblikovanju arhitekturnih prostorov. Skozi domove, zasnovane za bivanje ene družine s skromnim proračunom na podeželju Kanade, je izpostavil, kako lahko svetloba in upoštevanje pokrajine ustvarita stavbe, ki ne služijo samo svojemu namenu, ampak nosijo tudi zgodbo. Gandhi je zgovorno posredoval poetične vidike svetlobe in poudaril, kako lahko vzbudi čustva, izboljša izkušnje in postane sestavni del arhitekturnih pripovedi. S poglobljenimi študijami primerov je predstavil uspešno implementacijo dnevne svetlobe kot osrednjega elementa oblikovanja.
Ali se kdo kdaj razburja zaradi sončnega dne?
Po besedah arhitekta je svetloba element, ki v arhitekturo in zgradbe vnaša upanje, zdravje in duha, saj se redkokdaj kdo pritožuje nad sončnim dnevom. Ob tem je poudaril, da je sončno svetlobo enako pomembno spustiti v naš dom, kot tudi ohraniti sposobnost nadzora, pri čemer se je skliceval na to, da je naravna svetloba ključni element zdravih zgradb, vendar ima lahko negativen učinek, če je je preveč. Prav to je tisto, kar bo izboljšalo kakovost stavbe – edinstvena osvetlitev in nadzor nad njo.
Pogovori s priznanimi strokovnjaki prinašajo dragocene informacije
Pogovori Daylight Talks, kjer priznani strokovnjaki delijo svoje misli in izkušnje, so dragocen vir izobraževanja in navdiha, vendar ne le za arhitekte in oblikovalce, ampak tudi za študente. Kot del globalne pobude za izmenjavo znanja DAYLIGHT & ARCHITECTURE, ki spodbuja razmišljanje o dnevni svetlobi v arhitekturi, Skupina VELUX organizira tudi pogovore v sodelovanju s posameznimi arhitekturnimi šolami. Te pogovore podpirata tudi Mednarodna zveza arhitektov (UIA) in Evropsko združenje za arhitekturno izobraževanje (EAAE). Na spletu objavljena pretekla predavanja dajejo zainteresirani stroki možnost za seznanitev z novimi pogledi o uporabi svetlobe v arhitekturi. Arhitektom, oblikovalcem in študentom so informacije iz pogovorov ponudile nov in edinstven pogled. Kot pravijo strokovnjaki, je sončna svetloba pomemben del strukture, zato bi morali nanjo gledati kot na del konstrukcije.
Na Svetovnem kongresu arhitektov UIA sta bila predstavljena še dva pogovora Daylight Talks, ki sta gostila Dorte Mandrup (Northern Light) in Grafton Architects (The Geography of Hope). Pogovor Daylight Talks z Omarjem Gandhijem si lahko ponovno ogledate tukaj.
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
Nov predlog zakona ministrstva za naravne vire in prostor: pitna voda za vse
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«