Pilotni projekt: vroči kompost za ogrevanje

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. 

Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta. Vplive podnebne krize je še kako mogoče jasno čutiti v okolici lokacije pilotnega projekta za Bežigradom, kjer so bile v zadnjih dneh zabeležene temperature nad 36 stopinj Celzija. To je presegla le temperatura znotraj komposta, ki je še vedno okoli 45 stopinj Celzija, so ob predstavitvi rezultatov eksperimenta ogrevanje z vročim kompostom, sporočili partnerji pilotnega projekta. 

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani so že nekaj mesecev preizkušali nenavaden način ogrevanja manjših objektov. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki, pojasnujejo v društvu Unamotera.

Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi. Demonstracijski projekt so namreč podprli zato, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.

Kaj potrebujemo za vroče kompostiranje?

Ko vroče kompostiranje uporabimo za ogrevanje, pridejo v poštev dodatni dejavniki. Za osnovo potrebujemo vsaj deset kubičnih metrov zmletega zelenega odreza. Tega zložimo v kup in po plasteh vanj položimo dolgo plastično cev, tako da je čim bolj enakomerno razporejena po kupu. Poleg tega potrebujemo še senzorje toplote, črpalko, ki poganja vodo, in ostale komponente sistema za ogrevanje.  Seveda je veliko podrobnosti, na katere morajo biti pozorni, pravi Turnšek. Pomembno je, kakšne organske odpadke izberejo, kakšna je velikost delcev in kompostnega kupa itd.: “Pri poskusu smo uporabili 16 kubičnih metrov zmletega zelenega odreza, ki smo ga zložili v kompostni kup, nato pa vanj napeljali 100 m cevi. Cev smo povezali z enim izmed kontejnerjev, ki smo ga že predhodno izolirali in v katerega smo namestili talno gretje. Hkrati imamo več senzorjev za temperaturo, termostat in drugo elektroniko, s pomočjo katere spremljamo in upravljamo svoj ogrevalni sistem,” našteva. 

Katere so največje ovire, ki so jih doslej zaznali? 

Oviralo jih je predvsem pomanjkanje kvalitetnih informacij in praktičnih napotkov. Težko je tudi dobiti pravo biomaso. Kot poudarja Turnšek, je najprimernejši zmlet zeleni odrez, tega pa nihče ne melje posebej. Podjetja, ki se ukvarjajo z odpadlim lesom (npr. Tisa), meljejo ves odpaden les in zelenega odreza ne ločujejo od ostalega odpadnega lesa, izpostavlja. 

Kot poudarjajo, je pomembna stran takšnega načina ogrevanja tudi ta, da na koncu ne nastanejo odpadki, ampak kakovosten kompost. Kot pojasni Turnšek, biomasa med kompostiranjem razpade v kompost, tega pa lahko uporabimo za izboljšavo tal v različnih kmetijskih sistemih, za vrtove, rastline v loncih ipd.: »Sam ne vidim zadržkov pri uporabi takšnega komposta. Problem bi lahko nastal, če bi uporabili biomaso, ki vsebuje kakšne polutante (npr. težke kovine), ampak to se pri zelenem odrezu praktično nikoli ne zgodi.« 

Januarja je bil tako ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju tako nakopan 16m3 velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost kontejnerja, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja.

Kot je že pojasnil Primož Turnšek iz Kraterja, je to bila predvsem priložnost, da se učijo o ogrevanju z vročim kompostiranjem. Kot poudarja, to počnejo iz lastnega interesa in vse skupaj razumejo kot eksperiment: “S prakso se želimo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja, da bi nato lažje ocenili potenciale in slabosti te tehnike. Glede na to, da se s tem ukvarjamo prvič, dopuščamo možnost, da smo pri postavitvi naredili tudi kakšno napako.” 

Zadovoljni z rezultati 

Na prvi pogled se zdi ogrevalna instalacija zelo nizkotehnološka in drži, da je vso potrebno opremo mogoče kupiti v običajni gradbeni trgovini, opisujejo. Toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto. Turnšek tako pojasnjuje:  “Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 C več mesecev.” 

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je podprla pilotni projekt v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Pod naslovom Dovolj za vse skupaj s Focusom, društvom za sonaraven razvoj pomaga razvijati in promovirati skupnostne projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb.

Prihranili 250 kg emisij CO2

Kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu – in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči, izpostavljajo v Umanoteri. 

Dr. Jonas Sonnenschein je za Umanotero izračunal ogljični odtis projekta: “Z uporabo 16 m3 biomase za kompost in ogrevanje prostora je bilo prihranjenih vsaj 250 kg CO2ekv. Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek, ki je enak količini emisij iz 100 litrov bencina.”  Kot je ob tem poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere so skupnostni  projekti pomembno, a pogosto nevidno gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo: “Take projekte podpiramo, ker prinašajo večplastne koristi: okoljske (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in negativnih vplivov na okolje) in družbene (recimo razvoj lokalnega gospodarstva), pa tudi nematerialne, s katerimi se krepi sama skupnost, kot so povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in pa tudi skupinska modrost.”