Pilotni projekt agrofotovoltaike pri nas – sončni paneli v raziskovalnem sadovnjaku 

V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici je potekala predstavitev raziskovalnega pilotnega projekta, v okviru katerega so postavili več različnih sončnih panelov v enem izmed tamkajšnjih nasadov jablan.

Postavljanje sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih oziroma agrofotovoltaika združuje proizvodnjo električne energije in pridelavo hrane. Prvi tovrstni pilotni projekt so na Brdu pri Lukovici predstavili minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič, Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, in Tomi Medved z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani.

Pridelava jabolk v slovenskem sadjarstvu predstavlja največji delež, zato so poskusni projekt agrofotovoltaike umestili v sadovnjak jabolk sorte kiku, ki je del raziskovalnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici.

Postavili so dva testna poligona sončnih panelov v dolžini 30 metrov. Paneli so različno prosojni, preučevali bodo namreč prav vpliv prosojnosti na rast in razvoj sadežev. “Preučili smo študije iz tujine, vemo, kaj so tam rezultati pokazali, primerjali jih bomo z našimi rezultati, saj živimo v določenem agroklimatskem prostoru, ki ni enak danskemu ali kitajskemu,” je pojasnil Blaž Grmšek s Kmetijskega inštituta Slovenija.

Paneli lahko po eni strani zmanjšajo pridelek, po drugi strani pa lahko nudijo tudi zaščito. “V večini primerov so rezultati pozitivni,” je glede rezultatov tujih raziskav dejal Grmšek. “Poleti je temperaturni stres na rastlino manjši, spomladi pa je med pozebami temperatura pod paneli nekoliko višja, saj zadržijo toploto. V nekaterih primerih so tudi rešili sadovnjak pred pozebo.”

V pilotni projekt na Brdu pri Lukovici je bilo vloženih 205.000 evrov iz t. i. drugega švicarskega prispevka, finančnega instrumenta, iz katerega naj bi bilo po besedah ministra Kumra za podobne projekte na voljo še okoli dva milijona evrov. “Verjamem, da bodo rezultati raziskav dragocen prispevek k razvoju agrofotovoltaike v Sloveniji,” je ob obisku sadovnjaka dejal minister. Dodal je, da ima Slovenija velik potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč, torej za hkratno pridelavo hrane in izkoriščanje sončne energije.

Potencial koriščenja sončne energije na kmetijskih zemljiščih pri nas je ocenjen na 47.000 megavatov kapacitet, so sporočili z MOPE-ja, kjer menijo, da je del tega potenciala smiselno izkoristiti. “Agrofotovoltaika ne pomeni odvzema najboljših kmetijskih zemljišč za energetske namene, temveč omogoča dvojno rabo na zemljiščih nižje kakovosti in na degradiranih območjih,” je poudaril Medved z Inovacijsko-razvojnega inštituta. Na zemljiščih z dvojno rabo mora namreč kmetijska pridelava ostati v ospredju. “Običajno se zakonsko omeji dovoljeno zmanjšanje pridelka na največ od 15 do 20 odstotkov,” je pojasnil Medved.

“Analize v okviru pilotnih projektov, kot je ta, bodo pokazale, katere kmetijske rastline, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi postavitvami fotonapetostnih modulov omogočajo učinkovito dvojno rabo prostora, torej brez zmanjševanja kmetijskega potenciala,” je pojasnil Kumer in dodal, da bi z razvojem ustreznih tehničnih rešitev potencial agrovoltaike lahko izkoristili, ne da bi pri tem ogrozili rabo kmetijskih zemljišč.

“Če želimo naše kmetijstvo resnično prilagoditi novim razmeram, moramo razumeti, da moramo naš prehranski model nadgraditi na celotni verigi. Ne moremo pričakovati večje odpornosti proti izzivom, če bomo hkrati vztrajali pri enakih praksah kot doslej,” pa je izpostavila ministrica Čalušič.

Postavljanje sončnih panelov na rodovitna tla je sicer v delu stroke med prenavljanjem zakona o kmetijskih zemljiščih naletelo na številne kritike. Slovenija se uvršča med evropske države z najmanjšim deležem njivskih površin in kmetijskih zemljišč na prebivalca, zato so ta še toliko bolj dragocena, treba jih je zaščititi in z njimi ravnati zelo premišljeno, opozarjajo strokovnjaki s področja varovanja tal: “Z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki nam omogoča pridelavo hrane, je agrovoltaika nesprejemljiva – enako kot vsak drug poseg, ki ni namenjen kmetijski pridelavi,” pa je na konferenci o agrovoltaiki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani marca poudarila dekanja Marina Pintar.