Foto: Mestna občina Novo mesto
Javna objava 10. novembra 2026 o pogodbi, ki je bila podpisana 5. novembra 2026, je za Novo mesto pomembna zato, ker ne financira zgolj nove tržnice, temveč preobrazbo širšega mestnega sklopa: novega tržniškega objekta, objekta Glavni trg 25, Florjanovega trga ter pripadajoče komunalne in prometne ureditve.
Kaj je bilo dejansko podpisano in kaj pomeni številka 4,1 milijona evrov
Državna objava z dne 10. novembra 2026 navaja, da je Mestni občini Novo mesto za projekt Prenova mestne tržnice dodeljenih 4.100.000 evrov, od tega 3.485.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 615.000 evrov iz državnega proračuna. Pogodba o sofinanciranju je bila podpisana 5. novembra 2026. Ta znesek ni enak celotni investicijski vrednosti projekta: občinska projektna stran trenutno navaja skupno vrednost 4.838.607,96 evra.
Pravni status financiranja je torej jasen: ne gre več za predlog ali napoved, ampak za odobreno evropsko sofinanciranje in podpisano pogodbo v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 9 »Trajnostni razvoj lokalnih območij« in specifičnega cilja RSO5.1. Projekt se izvaja prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).
Zakaj ta projekt presega okvir obnove tržnice
Uradni opisi projekta dosledno navajajo tri povezane sklope: novogradnjo sodobne tržnice, rekonstrukcijo objekta kulturne dediščine Glavni trg 25 in celovito ureditev Florjanovega trga z novo urbano opremo, zelenimi površinami ter prenovo pripadajočih ulic. Prav ta kombinacija pokaže, da ne gre za izolirano investicijo v objekt, ampak za poseg v program, dediščino, javni prostor in prometno-komunalno mrežo starega jedra.
Občina navaja, da je namen projekta odpraviti socialno degradacijo območja, izboljšati pogoje za lokalno oskrbo, okrepiti gospodarsko, kulturno in turistično vlogo mestnega jedra ter dvigniti kakovost bivanja. Po zaključku naj bi bilo prenovljenih 3.098 kvadratnih metrov degradiranih oziroma slabo izkoriščenih urbanih površin.
Florjanov trg: javni prostor, promet in arheološka občutljivost
Trajnostna urbana strategija Novo mesto 2030 projekt pri Florjanovem trgu opiše kot prometno in komunalno preureditev območja: glavna mestna cesta naj bi se prestavila ob tržnico, trg pa naj bi se komunalno in višinsko uredil ter tlakoval, skupaj z novo prometno ureditvijo.
Občina je 26. avgusta 2026 objavila, da se dela na Florjanovem trgu začnejo 27. avgusta 2026 in da bo zaradi registriranega arheološkega najdišča pred začetkom gradbenih posegov izveden arheološki pregled terena. Ista objava navaja tudi novo ozelenjeno javno površino, sodobno urbano opremo in kratkotrajno parkiranje za uporabnike tržnice. Konec avgusta je sledila še objava o presaditvi dreves z napovedjo ponovne ozelenitve trga.
Za aktualni status projekta je pomembna tudi objava z 12. novembra 2026: z dnem 13. novembra 2026 se ukinja zapora Florjanovega trga in obvoz, promet pa znova poteka skozi Florjanov trg in naprej po Sokolski ulici. Cesta od tržnice na Glavni trg po isti objavi ostaja zaprta, kar kaže, da prometna ureditev še vedno poteka fazno in ni dokončno zaključena.
Glavni trg 25: dediščinska prenova ostaja ključni del projekta
Državna objava izrecno navaja, da je Glavni trg 25 kulturna dediščina z oznako EŠD 8551. V objektu naj bi po zaključku uredili prostore tržnice in prostore za potrebe društev, kar projektu daje tudi izrazito skupnostno funkcijo.
Prav ta del projekta pa je tudi glavno izvedbeno tveganje. V občinskem odgovoru na dopolnitev svetniškega vprašanja je zapisano, da je bila potreba po dopolnitvi statike obstoječega objekta evidentirana januarja 2026, občina je rešitve večkrat pisno terjala od projektanta, ker dopolnitev ni bila zagotovljena, pa so bila dela na objektu 7. maja 2026 zaustavljena. Občina je nato prekinila sodelovanje s prvotnim projektantom, zamenjala nadzornega inženirja in vodila postopek za izbiro projektanta, ki bo dokumentacijo dopolnil in uskladil z današnjim stanjem.
Uradne občinske objave se sicer ujemajo, da je projektna dokumentacija starejša in da je bil postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja dolgotrajen; glede natančnega leta pravnomočnosti gradbenega dovoljenja pa se občinski viri ne ujemajo, zato v tem pregledu natančen letni podatek ni povzet kot dokončno potrjen.
Začetek prenove tržnice.
CTN v praksi: zakaj je primer širše uporaben
Na ravni razvojne politike je novomeški primer uporaben zato, ker zelo konkretno pokaže delovanje CTN: trajnostne urbane strategije so podlaga za črpanje sredstev, do tega mehanizma pa je v Sloveniji upravičenih 12 mestnih občin, med njimi Novo mesto. Prenova mestne tržnice tako ni samo lokalna gradnja, temveč tudi primer izvajanja obstoječega kohezijskega instrumenta za trajnostni urbani razvoj.
Kaj je danes potrjeno, kaj je v izvajanju in kaj ostaja odprto
- Potrjeno in podpisano: pogodba o sofinanciranju je bila podpisana 5. novembra 2026, javno objavljena 10. novembra 2026; pogodbeno sofinanciranje znaša 4.100.000 evrov.
- Trenutno veljavno glede financiranja: občinska projektna stran trenutno navaja obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov od 15. novembra 2023 do 28. februarja 2027. To je finančno-upravičenostni okvir operacije.
- Širši projektni okvir: Trajnostna urbana strategija pri istem projektu navaja obdobje izvajanja november 2023–november 2027. To kaže razliko med širšim projektnim časovnim okvirom in obdobjem upravičenih stroškov.
- V izvajanju: urejanje Florjanovega trga, fazna prometna preureditev območja in dopolnjevanje oziroma usklajevanje projektne dokumentacije za problematični del pri Glavnem trgu 25. Florjanov trg je od 13. novembra 2026 znova odprt za promet, povezava od tržnice proti Glavnemu trgu pa ostaja zaprta.
- Odprto vprašanje: zamenjava projektanta in dokončna uskladitev dokumentacije za Glavni trg 25 sta tudi po javni objavi ponovitve naročila ostali ključni strokovni točki tveganja. Iz preverjenih občinskih objav do 13. novembra 2026 ni razvidna objava, da bi bil ta proces že zaključen.
Če povzamemo: prenova novomeške mestne tržnice ostaja aktualna tema, ker združuje tri ravni, ki jih urbana praksa pogosto obravnava ločeno — arhitekturo objekta, prenovo javnega prostora in reaktivacijo zgodovinskega jedra skozi vsakdanjo rabo. Trenutno ne gre za načrt na papirju, temveč za projekt s podpisanim sofinanciranjem in vidnimi izvedbenimi fazami, pri katerem pa tehnični zapleti na delu Glavni trg 25 še vedno pomembno vplivajo na projektno tveganje in časovni potek.
