Posebno poročilo IEA, objavljeno 5. novembra 2026, potrjuje, da je najmanj 25-odstotno izboljšanje globalne energijske intenzivnosti stavb do leta 2035 tehnično dosegljivo, vendar le ob bistveno hitrejšem izvajanju ukrepov, ki so projektantski stroki že danes na voljo. Za arhitekte in inženirje je sporočilo jasno: ovoj stavbe, elektrifikacija rabe, visoko učinkovita oprema in paketne prenove obstoječega fonda ne smejo več nastopati ločeno, temveč kot enoten projektni standard.
Kaj je IEA dejansko objavila
Mednarodna agencija za energijo je 5. novembra 2026 objavila posebno poročilo o učinkovitosti stavb ter hkrati tudi uradno spremljevalno novico. Poročilo je pripravljeno v podporo agendi COP31 in je bilo objavljeno tik pred konferenco v Antalyi, ki po strani IEA at COP31 poteka od 9. do 20. novembra 2026. Pomembno pa je natančno ločiti med objavljenim poročilom in veljavno pravno obveznostjo: poročilo IEA ni predpis, ne določa neposredno obveznih projektantskih zahtev, ne vzpostavlja prehodnih obdobij in nima lastnega datuma začetka veljavnosti v smislu zakonodaje.
Kar poročilo prinaša, je preverjena analitična pot do cilja. V izvršnem povzetku IEA navaja, da bi se ob današnjih politikah globalna energijska intenzivnost stavb do leta 2035 znižala le za 7 % glede na leto 2025 oziroma za 11 % glede na leto 2020. Analizirana pot, ki podpira cilj COP31, pa doseže 26-odstotno izboljšanje glede na leto 2025 oziroma 28-odstotno glede na leto 2020. To pomeni, da bi se morala letna stopnja izboljševanja energijske intenzivnosti v stavbah več kot podvojiti glede na približno 1 % letno, kolikor je bilo doseženo doslej v tem desetletju.
Štirje vzvodi IEA: pravilno branje za projektantsko prakso
IEA v poročilu kot štiri globalne vzvode izrecno navaja izboljšanje ovojev stavb, elektrifikacijo rabe, višjo učinkovitost opreme in širitev dostopa do čistega kuhanja. Po isti analizi največ prispeva učinkovitejša oprema, ki predstavlja 40 % potrebnega izboljšanja, sledijo čisto kuhanje z 25 %, boljši ovoj z 20 % ter elektrifikacija z 15 % po novici IEA in izvršnem povzetku.
Za evropskega projektanta je pomembna ena korekcija interpretacije: prenova obstoječega fonda v poročilu ni navedena kot ločen, peti vzvod, ampak kot ključni način izvedbe predvsem pri izboljšanju ovoja in zamenjavi tehničnih sistemov. To je bistvena razlika. Če cilj beremo pravilno, ne zadošča, da se prenove “štejejo”; šteti morajo prenove, ki dejansko premaknejo stavbo proti zelo visoki energijski učinkovitosti in proti oskrbi z energijo, ki jo je mogoče razogljičiti.
Zakaj je to pomembno? Ker stavbe danes po podatkih IEA predstavljajo približno 30 % končne rabe energije, polovico svetovne porabe elektrike in 2,8 gigatone neposrednih emisij CO2. V obravnavani poti bi kombinacija štirih vzvodov neposredne emisije sektorja zmanjšala za skoraj 40 % IEA, 5. november 2026. To ni več obrobna tema energetske politike, temveč osrednja naloga projektiranja, prenove in upravljanja stavb.
Katere ukrepe morajo arhitekti in inženirji vgraditi že zdaj
1. Ovoj mora postati primarni energetski sistem stavbe. IEA ugotavlja, da ima 102 držav obvezne energetske kode za stavbe, kjer nastaja večina novogradenj, vendar je zaradi vrzeli v pokritosti in izvajanju danes le okoli 60 % novih stavb dejansko zgrajenih skladno s kodo izvršni povzetek. Za projektante to pomeni, da minimalna formalna skladnost ni dovolj. V praksi je treba ovoju dati status infrastrukturnega ukrepa: neprekinjena toplotna in zrakotesna ravnina, obvladani toplotni mostovi, nadzorovana sončna obremenitev, kakovostna senčila, ustrezna dnevna svetloba brez pregrevanja ter pri prenovah tudi higrotermično varni detajli stikov fasade, strehe, stavbnega pohištva in balkonov. Ovoj ni “pasivni” del projekta, ampak določa velikost sistemov, konične moči, poletno udobje in obremenitev elektroenergetskega priključka.
2. Elektrifikacija mora biti projektirana vnaprej, ne kot poznejša zamenjava opreme. IEA ocenjuje, da so toplotne črpalke tipično tri- do petkrat učinkovitejše od fosilnih kotlov, v obravnavani poti pa se njihova instalirana zmogljivost do leta 2035 potroji izvršni povzetek. Hkrati IEA navaja, da so toplotne črpalke že danes konkurenčne v državah, ki predstavljajo več kot polovico svetovnega povpraševanja po ogrevanju prostorov. Projektantski prevod tega sporočila je precej konkreten: nizkotemperaturni emisijski sistemi, dovolj prostora za notranje in zunanje enote, preverjena akustika, rezerve v elektro omarah in vertikalnih jaških, ustrezno zasnovana priprava tople vode ter merjenje in regulacija, ki omogočata prožnost odjema. Kdor danes projektira stavbo brez elektrifikacijske pripravljenosti, vgrajuje tehnični dolg.
3. Oprema in regulacija sta največji vzvod, zato ju ne smemo reducirati na katalogsko izbiro. Po IEA je po svetu približno 140 držav z regulacijo učinkovitosti gospodinjskih aparatov in druge opreme, 118 držav pa ima minimalne standarde energijske učinkovitosti za klimatske naprave, ki pokrivajo več kot 90 % današnjega globalnega povpraševanja po hlajenju izvršni povzetek. Toda strožina teh pravil je zelo neenaka, nekateri trgi pa dopuščajo opremo, ki je manj kot pol toliko učinkovita kot najboljši danes sprejeti modeli drugod. Za projektante to pomeni, da se ni smiselno naslanjati na golo “dovoljenost” proizvoda na trgu. Pri HVAC sistemih, ventilatorjih, črpalkah, razsvetljavi, ventilaciji, hlajenju in avtomatiki je treba predpisovati razrede, mejne parametre in režime obratovanja, ki sledijo najboljšim dosegljivim praksam, ne pa le minimalnim pragom.
4. Prenove obstoječega fonda morajo biti paketne in usklajene. IEA izrecno poudarja potrebo po pospešitvi prenov obstoječih stavb in retrofitu proti konceptu zero-carbon-ready buildings. V slovarju IEA je takšna stavba opredeljena kot zelo energijsko učinkovita stavba, ki bodisi neposredno uporablja obnovljive vire bodisi energijo iz oskrbe, ki jo je mogoče v celoti razogljičiti, na primer elektriko ali daljinsko toploto. To ni pravna kategorija, ki bi sama po sebi že veljala v vseh jurisdikcijah, ampak strokovna usmeritev. Za prakso je najbolj uporabna kot zaporedje odločitev: najprej diagnostika in raba podatkov, nato izboljšanje ovoja, nato pravilno dimenzionirana zamenjava sistemov, za tem regulacija, merjenje ter preverjanje dejanskega obratovanja. Delne prenove brez skupne strategije pogosto zaklenejo previsoke temperature ogrevalne vode, slabo poletno obnašanje ali prezahtevne konične moči.
5. Globalni četrti vzvod, čisto kuhanje, je za mednarodno prakso bistven, čeprav ni osrednja tema vsakega evropskega biroja. IEA opozarja, da skoraj 2 milijardi ljudi še vedno nimata dostopa do čistega kuhanja, širitev dostopa pa v njihovi poti prispeva četrtino celotnega izboljšanja energijske intenzivnosti stavb izvršni povzetek. Za večino slovenskih projektov to ne bo glavni projektantski parameter, je pa ključen pri mednarodnih razvojnih, humanitarnih in stanovanjskih programih, kjer sta energetska učinkovitost in zdravje uporabnikov neposredno povezana.
Investicija ni stranski pogoj, ampak del tehnične rešitve
IEA ocenjuje, da bi bilo za dosego predlaganega cilja treba letne naložbe v učinkovitost stavb, elektrifikacijo in druge izboljšave končne rabe povečati na skoraj 1,2 bilijona USD do leta 2035. Leta 2025 so globalne naložbe presegle 370 milijard USD, kar pomeni, da bi se morale več kot potrojiti izvršni povzetek. To je tudi projektantska tema. Rešitve, ki nimajo preverljivih energetskih učinkov, jasnega obsega del, faznosti, meritev po izvedbi in razumnih stroškov življenjskega cikla, bodo težko prišle do financiranja. Zato mora tehnična dokumentacija že danes podpirati zeleno kreditiranje, energetsko pogodbeništvo, delo ESCO modelov in javne razpise, ki ne kupujejo samo opreme, temveč izmerljiv rezultat.
Kaj je danes veljavno, kaj je predlagano in kaj še ni sprejeto
- Objavljeno in preverjeno: IEA je 5. novembra 2026 objavila posebno poročilo in spremljevalno novico.
- Trenutno veljavno kot pravna obveznost: nič v tem poročilu samo po sebi; ne gre za zakon, uredbo ali tehnični standard z neposredno uporabo.
- Predlagano oziroma predmet mednarodne razprave: cilj najmanj 25-odstotnega izboljšanja energijske intenzivnosti stavb do leta 2035 ter povezana elektrifikacijska ambicija COP31.
- Datumi, ki jih je treba navajati natančno: 5. november 2026 je datum objave poročila; 9.–20. november 2026 je termin COP31; 2035 je ciljna letnica analizirane poti.
- Prehodna obdobja in začetek veljavnosti: poročilo jih ne določa. Morebitni kasnejši roki bodo odvisni od prihodnjih odločitev COP in nato od nacionalnih ali regionalnih predpisov.
Glavna vrednost poročila za prakso torej ni v tem, da bi uvedlo novo regulativo, temveč v tem, da zelo jasno pokaže, kje bo stroka izgubljala čas, denar in ogljični proračun, če bo še naprej ločevala arhitekturo od strojnih in elektro sistemov. Projekt, ki je danes resno pripravljen na leto 2035, ni le malo bolj izoliran. Je stavba z močnim ovojem, elektrifikacijsko pripravljenostjo, visoko učinkovito opremo, merljivim obratovanjem in jasno strategijo prenove skozi celoten življenjski cikel.