La Marjal v Alicanteju je po 15. oktobru 2026 več kot lokalna uspešnica: na nagradah New European Bauhaus 2026 je bil potrjen kot evropsko opažen primer večnamenske modro-zelene infrastrukture. Za strokovno javnost je relevanten zato, ker v eni izvedeni in še vedno delujoči infrastrukturi združuje zadrževanje meteornih voda, javni odprti prostor, biodiverziteto, možnost ponovne rabe vode in operativno varnost pri intenzivnih padavinah.
Evropski signal po 15. oktobru 2026
Pri La Marjal je treba natančno ločiti med priznanjem in pravnim statusom. Nagrada New European Bauhaus 2026 ni predpis, standard ali obvezna regulativa, zato sama po sebi ne uvaja nobenih prehodnih obdobij, rokov za uskladitev ali novih pravnih obveznosti. Uradna stran nagrad navaja, da so bili zmagovalci razglašeni 15. oktobra 2026. Na isti strani je razvidno tudi, da je La Marjal zmagal v javnem glasovanju med projekti »Champions« v kategoriji »Enhancing Circularity, Sustainability, and Innovation«, medtem ko je nagrado »NEB Water Resilience Prize« prejel drug projekt. Za stroko je to pomembno zato, ker priznanje ne pomeni novega pravila, temveč evropsko potrditev že izvedenega modela.
Občina Alicante je uspeh objavila isti dan. Park La Marjal je pri tem predstavljen kot park urbano inundable oziroma naravno zasnovana rešitev, odprta leta 2015, s površino 3,6 hektara in zadrževalno kapaciteto do 45.000 m3 padavinske vode. Prav ta kombinacija izvedene hidravlične funkcije in vsakodnevne javne rabe dela projekt uporaben tudi kot referenco zunaj Španije.
Kako park dejansko deluje kot hidravlična infrastruktura
Uradna občinska predstavitev in projektni materiali kažejo, da je bila osnovna ideja zasnovana leta 2011, gradnja pa je stekla aprila 2013; park je bil odprt spomladi 2015. Tehnična logika je ostala dosledna: na občinski parceli, namenjeni zeleni površini, je bil oblikovan površinski zadrževalni volumen za presežne vode ob intenzivnem dežju. Ko obstoječe omrežje ne zadošča več, se višek vode preusmeri v park, po padavinskem dogodku pa se zadržana voda kontrolirano odvaja nazaj v omrežje oziroma proti črpališču in čistilnemu sistemu za nadaljnjo obdelavo.
Pomemben je tudi operativni del sistema. Občina in Aguas de Alicante navajata nove zajeme in kolektorje, limnimetre, recirkulacijske črpalke, teleupravljanje, ultrazvočne sonde za nadzor alg, opozorilne sisteme za evakuacijo, nadzorne kamere na vtočnem kolektorju, sisteme za zračenje ornamentalne vode in zapornice za nadzor praznjenja. Lekcija za projektante je jasna: modro-zelena infrastruktura tukaj ni mehka alternativa brez tehnike, ampak natančno upravljan hidravlični sistem z režimi polnjenja, alarmiranja in praznjenja.
Zakaj je to modro-zelena infrastruktura in ne le park z vodo
La Marjal je zanimiv zato, ker njegova trojna funkcija ni naknadna interpretacija, ampak izrecen del zasnove. Aguas de Alicante ga predstavlja kot primer rešitve, ki hkrati blaži poplavno tveganje, ustvarja javni prostor in podpira biodiverziteto. Občinska predstavitev dodaja dva ornamentalna vodna elementa, razgledni del, pasarelo ter vegetacijsko zasnovo, ki se naslanja na mediteranske mokriščne krajine.
Ekološka komponenta ni zgolj dekorativna. Občinski in upravljavski viri navajajo namensko izbrano vegetacijo, gnezdilnice, zavetja za netopirje in biološko omejevanje komarjev z ribami Gambusia affinis. Aguas de Alicante za obdobje od leta 2018 naprej navaja več kot 100 evidentiranih vrst ptic. To pomeni, da je bila biodiverziteta vključena v obratovalni koncept in spremljanje, ne le v krajinski opis.
Kar je dokazano v obratovanju, šteje več kot render
Ključna prednost La Marjal je, da ne gre za napovedan pilot, temveč za infrastrukturo z več kot desetletjem obratovanja. Občina je decembra 2025 navajala, da je park od odprtja leta 2015 do takrat zadržal skupaj 64.650 m3 vode, samo v letu 2025 pa 6.300 m3 v treh dogodkih. Novejša uradna občinska objava z dne 15. junija 2026 ta operativni niz še podaljša: v letu 2026 je park do tedaj zadržal 11.100 m3, skupno od začetka obratovanja pa 75.750 m3. Posebej izpostavljena zgodovinska dogodka ostajata marec 2017 s 15.500 m3 in avgust 2019 z 22.000 m3 zadržane vode. Prav ta dokumentirana raba daje projektu večjo težo kot zgolj reprezentančna vizualizacija.
Kaj je leta 2026 potrjeno in kaj še ni
Potrjeno je, da je bil rezultat nagrad NEB 2026 objavljen 15. oktobra 2026 in da je občina Alicante isti dan objavila uspeh La Marjal. Potrjeno je tudi, da je bil park 3. avgusta 2026 predstavljen kot testno okolje za projekta IRIS in BIOVERA. Pri tem gre za razvojna in raziskovalno-inovacijska projekta, povezana z digitalizacijo upravljanja, spremljanjem biodiverzitete ter vrednotenjem ekosistemskih storitev in družbeno-okoljskih učinkov; občinska stran za to objavo navaja zadnjo posodobitev 3. septembra 2026.
Ni pa potrjeno, da bi bili dodatni novi poplavni parki v Alicanteju do 23. oktobra 2026 že izvedeni. Nasprotno: občinska objava iz 29. novembra 2024 jih še vedno opisuje kot načrtovane oziroma predvidene projekte v širši mestni strategiji. To razlikovanje med izvedenim, aktivnim, testnim in šele načrtovanim je pri uporabi primera bistveno.
Aktualnost teme potrjujejo tudi oktobrske občinske objave 2026, v katerih je La Marjal še vedno vključen v javne programe mesta, med drugim v jesenske vodene okoljske poti in aktivnosti opazovanja oziroma obročkanja ptic. Primer torej ni zgolj zgodovinski uspeh, ampak še vedno aktivna mestna infrastruktura in komunikacijska referenca.
Zakaj je primer uporaben tudi za slovenska mesta
Za slovenski prostor je La Marjal pomemben, ker pokaže prenosljivo projektno logiko. Prva lekcija je, da je mogoče retencijo zasnovati kot javni prostor, kadar lokacijski pogoji dopuščajo površinsko rešitev. Druga je, da mora biti varnostni režim sestavni del arhitekturne in krajinske zasnove. Tretja je, da mora biti vprašanje odvajanja, čiščenja in morebitne ponovne rabe vode rešeno že v projektu. Četrta pa je upravljavska: primer deluje zato, ker so hidravlika, krajinska arhitektura, občina in komunalni operater v istem operativnem okviru.
Enako pomembna je meja prenosljivosti. La Marjal je nastal na specifični obalni lokaciji z majhnimi padci ter v neposredni navezavi na obstoječe drenažno in čistilno omrežje. Zato ga ni smiselno brati kot univerzalni tip, temveč kot referenčni primer za goste urbane lokacije, kjer se križajo poplavno tveganje, pomanjkanje kakovostnega odprtega prostora in potreba po večnamenski infrastrukturi. Prav v tem ostaja evropsko aktualen tudi po oktobru 2026.
