V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček so proslavile dolgoletno skupno ustvarjalno pot. Skozi razstavo in dogodke se bodo poklonile moči in pomenu tekstilije ter ženski, njeni izumiteljici in ustvarjalki.

V kolektivu delujejo umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček, ki so ob tem spomnile, da sega izdelovanje tekstila v začetke civilizacije in je od nekdaj v domeni žensk, njihovega domačega okolja in skupnosti. Ženske že tisočletja skupaj tkejo, predejo in šivajo. Poleg skrbi za otroke in dom je bila v številnih kulturah izdelava tekstila njihova osrednja dejavnost.

Ročna dela kot zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb
Potem ko je po industrijski revoluciji ženska za nekaj časa vsaj deloma izgubila stik s tem početjem, se je v zadnjih desetletjih znova zgodil razcvet ročnih del. Gre za odziv na potrebo po povezanosti, kolektivni identiteti, zdravih življenjskih okoljih in pripadnosti, česar današnji družbi pogosto primanjkuje, meni kolektiv. Tako je posebej na Zahodu postala osrednja vloga ročnega izdelovanja tekstila zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb.

Na razstavi O2OOP bodo predstavljeni izdelki, kreativni procesi in projekti, ki jih je kolektiv Oloop ustvaril na participativnih in socialno angažiranih projektih ter projektih, ki so spodbujali opolnomočenje sodelujočih. Projekte zaznamujeta inkluzivnost in medgeneracijsko sodelovanje. Pogosto so bili namenjeni ranljivim skupinam žensk, med njimi brezposelnim, priseljenkam, osebam z mednarodno zaščito in starostnicam, in so poudarjali pomen, ki ga ima ustvarjanje s tekstilom za telesno, psihično in socialno dobrobit žensk.

Razstava popelje po dvajsetletni družbeno-oblikovalski praksi skupine Oloop. Na enem mestu je zbrana vrsta izdelkov in projektov. Tekstilna dela, ki jih je načel čas, pa tudi začasni izdelki, oblikovalski eksperimenti in minljivi procesi, bodo predstavljeni skozi kratke filme.

Razstavo, ki bo na ogled do 17. avgusta, bodo bogatile izkustvene delavnice, vodstva, predavanja in javni pogovori. Projekti in spremljevalni program so razdeljeni na vsebine, ki jih je kolektiv Oloop tako v slovenskem kot širše evropskem socialno-kulturnem prostoru dve desetletji odpiral skozi tekstilno materijo.

Segment Oloop izkušnja aktualizira in oživlja pretekle projekte in sodelovanja z umetniki ter oblikovalske in umetniške izdelke, ki so ob tem nastali. Segment Oloop prenos znanja išče stik z mlajšo generacijo in ustvarja medgeneracijski dialog ter preizprašuje vrednote haptične izkušnje v digitalnem svetu, kako oblikovati nove pristope v oblikovalskem procesu, kakšne so sodobne možnosti izobraževanja in prenosa znanja.

Oloop dobrobit podpira individualno izkušnjo obiskovalca, ustvarja prostor za refleksijo in vabi v aktivno ter vodeno participacijo v projektu Utelešena čustva. V segmentu Oloop v teoriji pa bo z Zalo Orel potekal pogovor o pomenu tekstilnih skupnosti.

Kolektiv Oloop je dejaven na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti. Obenem vodi usposabljanja, predavanja in delavnice ter povezuje oblikovanje z družbeno angažiranimi projekti. S svojimi izdelki in projekti sodelujejo na najpomembnejših predstavitvah slovenskega oblikovanja doma in v tujini.

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za zaščito voda, odprla predsednica dr. Marjetka Levstek. Letošnje osrednje strokovno srečanje, ki poteka pod geslom »Voda včeraj, danes, jutri«, z zanimanjem  spremlja 120 strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih upravljanja voda.

Prisotne predstavnike iz akademske in znanstvene sfere, izobraževalnih institucij, vladnih in nevladnih organizacij, komunalnih podjetij in izvajalcev gospodarskih javnih služb varstva okolja je na odprtju simpozija uvodoma nagovoril Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, ki je še posebej izpostavil potrebo po varovanju in trajnostni rabi vode v okviru celostnega upravljanja voda.

Minister Novak je pojasnil, da je upravljanje voda zaradi izjemne pestrosti pokrajin, vodnih režimov in razpršene poselitve eno pomembnejših področij dela na Ministrstvu za naravne vire in prostor, saj da je hiter razvoj v zadnjih desetletjih z novimi posegi pomembno spremenil rabo površja, vključno s širjenjem poselitve in infrastrukture. Na spremembe vodnih režimov imajo vpliv tudi podnebne spremembe, kar se odraža v močno spremenjeni dinamiki delovanja voda – potokov, rek, jezer in morij.

»Tako smo v zadnjih letih zaradi izjemno obilnih padavin v alpskih povirjih doživeli najbolj obsežne poplave v zgodovini in v sredozemskem delu Slovenije najdaljše obdobje suše, ki je resno ogrozila oskrbo obale s pitno vodo,« je opozoril minister in dodal: »Pri načrtovanju sanacij in razvoja je nujno upoštevati podnebne spremembe in spremenjeno delovanje voda s hudourniki, plazovi in poplavami, ter na drugi strani vse bolj pogosta sušna obdobja s pomanjkanjem vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in pridelavo hrane. V prihodnje bi morali vodi zagotoviti več prostora s kombinacijo ne-gradbenih in gradbenih ureditev ob upoštevanju potrebe po varstvu narave in ekosistemov.«

V nadaljevanju je opozoril še na nujne naložbe v vodno infrastrukturo ter v raziskave in inovacije za zaščito porečij, ki so prva naravna ovira pred sušo in morajo biti sposobna absorbirati vodo ter obnavljati vodne zaloge, o koristnosti uporabe zelenih in modrih koridorjev v prostorskem načrtovanju za povečanje podnebne odpornosti porečij in obal, o varnostnih načrtih za oskrbo s pitno vodo ter o prihajajočih izzivih, ki jih na področju čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode ter energetske nevtralnosti sektorja prinaša prenovljena evropska direktiva. Svoj nagovor je sklenil z mislijo, da bo treba za učinkovito odzivanje na vse izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, še nadalje krepiti sodelovanje politike in stroke, ki mora biti proaktivno in mora v največji meri vključevati tudi mlado generacijo.

Letošnji program simpozija z zanimivimi in aktualnimi temami soustvarja 13 uglednih domačih in tujih predavateljev, ki pozornost strokovne in širše javnosti usmerjajo k novim načinom upravljanja voda, raziskavam, novim tehnologijam in dognanjem, razvojnim prizadevanjem ter tudi povezovanju stroke z odločevalci in civilno sfero.

Na dvodnevnem simpoziju je bil prvi sklop »Vode v Sloveniji: včeraj, danes, jutri« namenjen spremenjenemu socialno-antropološkemu pogledu na vodo in njeno vrednost, zgodovinskemu pregledu razvoja vodnega sektorja, spremembam zakonodaje v zadnjih desetletjih ter podnebnim spremembam v Sloveniji. Antropolog dr. Dan Podjed je v svojem prispevku razmišljal o vrednotah, ki sooblikujejo vedenje in navade ljudi ter vplivajo na njihov odnos do okolja, pri tem pa izpostavil ključno besedo »zmernost«, s katero bi bilo mogoče vplivati na našo okoljsko zavest na področju trajnostnega razvoja, zelene preobrazbe in krožnega gospodarstva. Iz »zmernosti« izhajata tudi dva koncepta, razvoj po meri ljudi in razvoj po meri planeta, ki lahko bistveno prispevata k razvoju vzdržnejših izdelkov in storitev ter zmernejši uporabi naravnih virov.

V nadaljevanju je prostorski in okoljski sociolog dr. Pavel Gantar orisal našo pot od gospodarjenja z vodami do celostnega upravljanja voda, ki so jo skozi razvojna obdobja zaznamovala različna razumevanja vode in načini upravljanja z vodnimi viri. Opozoril je na dileme in probleme upravljanja voda v Sloveniji po osamosvojitvi pa vse do danes, za prihodnost voda pa med drugim izpostavil tudi nujo po večji učinkovitosti in produktivnosti vseh načinov rabe vode ter na nujnost ponovne uporabe odpadne in padavinske vode tudi v kmetijstvu, energetiki in prostorskem načrtovanju. O vodnem krogu in podnebnih spremembah pri nas, ledenikih, sušah in vodotokih, rečnih bilancah, pretokih in vodostajih je udeležence seznanjal hidrolog dr. Sašo Petan iz ARSO (MOPE), okroglo mizo, ki je sledila, pa je povezoval biolog in ekolog prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik SDZV.

V sekciji »Vodni viri in pitna voda« sta predavatelja iz Avstrije Norbert Klicha in Marija Zunabovič Picher  najprej predstavila, kako poteka oskrba z vodo na Dunaju ter katere ukrepe izvajajo pri upravljanju vodnih virov in vodovodnega sistema, da bi vpliv podnebnih sprememb na varnost oskrbe s pitno vodo dolgoročno kaj najbolj ublažili. V ta namen izvajajo številne raziskave kot podlage za napovedi dogodkov, ki bi lahko vplivali na kakovost in količino njihovih kraških izvirov, obenem pa proučujejo vpliv novodobnih onesnaževal v podzemnih vodnih virih. Mestu Dunaj se napoveduje nadaljnje naraščanje števila prebivalcev in temu se prilagajajo tudi z novimi razvojnimi projekti in investicijami.

V nadaljevanju je dr. Nataša Ravbar iz Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU predstavila primer zgodnjega zaznavanja onesnaženja kraških vodnih virov v zaledju izvirov Unice. Upravljavci vodovodov morajo imeti v primeru onesnaženja pitne vode izdelane programe ukrepov, ti pa so še posebej pomembni za zajetja kraških vodnih virov, ki spadajo med najbolj ranljive, pokrivajo pa polovico državnih potreb po pitni vodi. Zgodnja zaznavanja onesnaženja voda na krasu, ki jih je mogoče vključiti v prakse upravljanja, temeljijo na podrobnem spremljanju kakovosti vode v času vodnih valov in kartiranju tveganja za onesnaženje, ter zahtevajo operativni nadzor. Največja verjetnost pojava onesnaženja na izvirih je v času padavinskih dogodkov, ko je priporočljivo še dodatno spremljati indikatorske parametre, pa tudi kakovost rek ponikalnic, kar naj bi bila uporabna strategija za kraške vodne vire in druga zaledja, kjer je pretakanje voda hitro. Posebno pozornost je treba nameniti deževju, ki sledi onesnaženju. Predvsem pojav prvega obilnejšega deževja po daljšem sušnem obdobju lahko povzroči izpiranje onesnaževal ter precejšnje poslabšanje kakovosti vode na izvirih.

Da so lanske uničujoče poplave s sabo prinesle nova spoznanja in pristope pri reševanju kriznih situacij, je svoja spoznanja z udeleženci simpozija delila tudi direktorica JKP Log Marjetica Tasič Bukovec. Opozorila je, da se je dolga leta urejanju strug hudournikov in drugih vodotokov namenjalo bistveno premalo denarja, in čeprav teh napak ne gre pripisovati lokalnim skupnostim, pač pa državi, saj so vodotoki v njeni pristojnosti, morajo račun zdaj plačevati občani, ki so jim poplave uničile domove. Poplave avgusta 2023 so spet pokazale, kako nebogljen je človek v boju z naravo in naravnimi ujmami. K  uspešni izgradnji novega, 7 km dolgega vodovoda, ki so ga zgradili v rekordnem času, so ključno prispevali tako štab CZ z učinkovitim vodenjem intervencij v času poplav, kot tudi takojšnja navezava stikov z ministrstvi, pristojnimi za odpravo posledic naravne katastrofe, takojšnja mobilizacija vse razpoložljive gradbene operative še pred aktivacijo državnega načrta za zaščito in reševanje ter korektni poslovni odnosi z izvajalci izgradnje magistralnega vodovoda. Poudarila je, da na takšno katastrofo, kot se je zgodila na Prevaljah in še kje drugje, nikoli ne moremo biti v celoti pripravljeni, lahko pa za omejitev škode v prihodnje uporabimo izkušnje in pridobljeno znanje iz preteklosti. Samo dobra organiziranost na papirju še ni zagotovilo za uspešno delovanje v praksi. Okroglo mizo je v nadaljevanju povezovala dr. Brigita Jamnik.

Drugi dan simpozija se bosta odvila še dva sklopa predavanj. V okviru sekcije »Odvajanje in čiščenje odpadne vode« bo raziskovalka in znanstvenica dr. Pernille Ingildsen predstavila nove načine odvajanja in čiščenja odpadnih voda na Danskem, kjer verjamejo, da »nobena voda ni resnično izgubljena« in da se temu idealu sektor odpadne vode počasi že približuje. Z evolucijo tradicionalnih pogledov na odpadno vodo se povečuje kompleksnost upravljanja odpadne vode, ki ponuja bolj učinkovite rešitve. Preobrazba, katere del sta integracija naprednih tehnologij in spremenjena regulativa, je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ključna, komunalna podjetja pa naj bi se z njo usmerila k bolj celostnim in trajnostno naravnanim praksam. O dilemi, kako uspešni smo pri nadzoru nad vtoki v kanalizacijski sistem, bo razmišljal Roman Kramer iz VOKA Celje, italijanski strokovnjak Pier Luigi Radavelli pa bo predstavil nadgradnjo čiščenja na CČN Ajdovščina z uporabo čistega kisika. Po okrogli mizi, ki jo bo povezovala mag. Mojca Vrbančič, bo potekala še zadnja sekcija »Voda v naravi« z moderatorko dr. Polono Pengal, ki bo izzvenela v duhu suš in izsuševanja rek (predavatelj iz Francije Thibault Datry), upadanja populacij in lokalnega izumiranja vrst celinskih voda pri nas (biolog Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore), udeleženci pa se bodo seznanili tudi s problematiko  spremljanja onesnaženosti treh zasavskih vodotokov (Lenart Štaut iz Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU).

Na današnji popoldanski Kavarni o vodi se nam bo pridružil še raper Rok Terkaj-Trkaj, ki bo v prijetnem in  ustvarjalnem vzdušju z udeleženci delil kreativni navdih pri razmišljanju o vodi.

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 300 prijavljenimi projekti iz 23 držav je prestižni naslov krovnega zmagovalca za leto 2024 osvojil  projekt madžarskih arhitektov, ki so zasnovali tržnico v mestu Pécs. Odlično se je uvrstil tudi projekt slovenskih arhitektov Vrtec v Bohinjski Bistrici, ki je zmagal v kategoriji Nestanovanjska zgradba.

O natečaju Baumit Life Challenge

Mednarodni arhitekturni natečaj Life Challenge, ki ga podjetje Baumit organizira vsako drugo leto, letos obeležuje 10 let obstoja. Ker je leta 2022 krovni zmagovalec postal slovenski projekt Galerija Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova, je letos Sloveniji pripadla čast, da gosti zaključek tega mednarodnega natečaja, na katerem iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo Baumitove fasade.

Krovni zmagovalec Baumit Life Challenge 2024

Prestižni naziv krovnega zmagovalca za leto 2024, Baumit Life Challenge Winner 2024, je prejel projekt Tržnica v Pécsu, ki je s svojo inovativno zasnovo in edinstvenimi značilnostmi presegel vsa pričakovanja. Projekt Tržnica v Pécsu, ki je bil izbran med projekti, ki so se uvrstili v ožji izbor v vseh šestih kategorijah, predstavlja vrhunec arhitekturne odličnosti. Je poklon bogati zgodovini Pécsa, sredozemskega mesta na Madžarskem, kjer je bila nekoč rimska naselbina.

Projekt mojstrsko združuje slogovne elemente rimske bazilike in orientalskega bazarja ter tako ustvarja resnično prepoznavno arhitekturno izkušnjo. Zasnovo odlikujejo elegantni loki in vitka struktura, katere ena stranica je v celoti steklena, kar spominja na mogočnost bazilike. Harmonični preplet zgodovinskih in kulturnih vplivov ne povečuje le estetske privlačnosti, temveč služi tudi kot funkcionalno, živahno središče za prebivalce Pécsa.

Neodvisni mednarodni žiriji arhitektov Life Challenge je letos predsedovala slovenska arhitektka Lenka Kavčič. Žirija je ocenjevala 300 prijavljenih projektov iz 23 držav, ki so kandidirali v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. V vsaki kategoriji so nominirali šest finalistov ter izbrali krovnega zmagovalca natečaja.

Znova uspešni slovenski arhitekti – zmaga v kategoriji Nestanovanjska zgradba

Slovenski projekti so se tudi letos odlično odrezali: dva slovenska projekta sta se v močni konkurenci  uvrstila med finaliste: v kategoriji Nestanovanjska zgradba je potem v finalnem ocenjevanju zmagal projekt Vrtec Bohinjska Bistrica, ki so ga zasnovali arhitekti Ana Jerman, Janja Šušnjar (ARREA), Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga (KAL A). V kategoriji Struktura poudari obliko se je med finaliste uvrstil projekt stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco, pod katerega so podpisani arhitekti Jereb in Budja arhitekti d.o.o., Arhitekti Dobrin d.o.o. in Kostak GIP d.o.o.

Tudi na preteklih natečajih so slovenski arhitekti dosegali odlične rezultate v posameznih kategorijah: v Madridu leta 2016 je v kategoriji Večstanovanjska stavba prvo mesto osvojil projekt Multiplan arhitektov Stanovanjska soseska F5 Zeleni gaj na Brdu. Leta 2018 so slovenski arhitekti zmagali kar v dveh kategorijah: v kategoriji Enodružinska stavba je zmagal Paviljon v kozolcu arhitekturnega ateljeja Styria arhitektura, v kategoriji Večstanovanjska stavba pa je slavil projekt Center starejših Izola, ki so ga zasnovali Gužič Trplan arhitekti. Leta 2020 je Baumit Life Challenge potekal virtualno, v kategoriji Večstanovanjska stavba je zmagal projekt Stanovanjski objekt Murgle arhitektov LAB Arhitekti d.o.o.

Največji dosežek za Slovenijo je vsekakor krovna zmaga na natečaju leta 2022, ki je pripadla projektu Galerija Cukrarna, podpisanem s strani arhitektov podjetja Scapelab. Sloveniji je tako pripadla čast, da letos gosti zaključni dogodek tega bienalnega mednarodnega natečaja.

Zaključni gala dogodek je potekal v Ljubljani, kjer so na Gospodarskem razstavišču pred 500 gosti iz vse Evrope razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja.

Izjava predsednice žirije letošnjega natečaja Baumit Life Challenge, Lenke Kavčič:

»Arhitekturne nagrade predstavljajo priložnost za kritični vpogled v naš skupni prostor in tudi na same objekte, ki naš življenjski prostor gradijo in oblikujejo v najširšem kontekstu. Predstavljajo priložnost, da ponovno razmislimo, kaj je osnovna naloga arhitekture, kaj je njen bistveni doprinos, na katera ključna vprašanja odgovarja in kako. Nagrade naj bi spodbudile stroko, da išče vedno boljše, sodobnejše, bolj trajnostne in inovativne rešitve. Prepoznavanje projektov, ki sodobno naslavljajo okoljske in družbene probleme, lahko služi kot smerokaz oblikovalcem politik in investitorjem, da se odgovorneje odločajo in podpirajo podobne pobude.

Izbrani in nagrajeni projekti, ki prihajajo iz različnih kulturnih in ekonomskih okolij, prikazujejo izjemno pestrost možnih arhitekturnih rešitev. Z različnimi merili (od enostanovanjskih hiš do poslopij gradov in stavb pomembnih univerz) govorijo o razumevanju poslanstva arhitekture, njeni pomembni vlogi v kulturnem in civilizacijskem razvoju družbe. To je tudi ključna in zahtevna naloga žirije, da v množici projektov prepozna in izbere tiste najbolj prepričljive.

Slovenski arhitekti za nagrado Life Challenge tekmujejo od samega začetka in so bili v desetih letih vedno med izbranimi in nagrajenimi v posamezni kategoriji. Leta 2022 pa je arhitekturni biro Scapelab za prenovo Cukrarne dobil najvišjo nagrado. Slovenska arhitekturna produkcija sodi v sam vrh sodobne arhitekture, tako v Evropi kot v svetu in posega po najvišjih arhitekturnih nagradah. Vsekakor se to vidi tudi med projekti za nagrado Life Challenge award. Projekti ne izstopajo po merilu, vsekakor pa izjemno inovativno, občutljivo in odgovorno razumejo pomen oblikovanega prostora, kakovost bivanja, pomen skladnosti prostora in bogastvo zgodovinske arhitekturne tradicije, ki jo razvijajo v sodobnih arhitekturah in na ustvarjalen način vpletajo v svoje projekte.«

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov v Baumitu že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitektonskih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja.

»Ponosna sem na slovenske arhitekte, ki na vsakem natečaju dosegajo visoke uvrstitve in s tem dokazujejo, da slovenski arhitekti razumejo izzive današnjega časa in da njihovi projekti sodijo v sam evropski vrh. Kakovostne, izvirne in domišljene rešitve tako spajajo sodoben način bivanja in estetiko zunanje pojave. Še posebej smo ponosni, da letos Baumitov Life Challenge gosti prav Slovenija in da imamo zmagovalca v eni od kategorij,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija.

Najlepše arhitekturne rešitve v Evropi 2024

Pregled zmagovalnih projektov

Zmagovalec Life Challenge 2024
Tržnica v Pécsu, Madžarska
Arhitekti: Tamás GETTO, Gergely SZTRANYÁK, GETTOPLAN Bt.

Kategorija Nestanovanjska zgradba
Vrtec Bohinjska Bistrica, Slovenija
Arhitekti: Ana Jerman, Janja Šušnjar (ARREA), Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda,
Miguel Sotos Fernández-Zúñiga (KAL A)

Kategorija Stanovanjska zgradba
Carnation street 4, Litva
Arhitekti: Eventus Pro, Sigitas Sparnaitis

Kategorija Večstanovanjska zgradba
NSA13 »TWPEAKS«, Španija
Arhitekti: MADhel (M. Herraiz y D.Bergman) + MARMOLBRAVO (M. del Marmol y M.Bravo)

Kategorija Toplotna oziroma energetska prenova
Moxy Kaunas Center, Litva
Arhitekti: G. Natkevičius ir partneriai

Kategorija Zgodovinska prenova
Karitasov hospic za otroke, Poljska
Arhitekti: Biuro Architektoniczne “GADOMSCY” Piotr Gadomski