Mednarodno priznanje za sodobno interpretacijo vodnjaka v Stari Fužini

Obnova več kot petsto let starega vodnjaka v Stari Fužini je prejela mednarodno nagrado Dedalo Minosse. Vodnjak, odkrit med gradnjo kanalizacije, je krajevna skupnost preoblikovala v spomenik, ki je hkrati funkcionalen – v njem se še danes napajajo krave. Nagrada poudarja naročnikovo vizijo, odprtost in zavezanost kakovostnemu oblikovanju.

Nagrado so 11. oktobra podelili v Vicenzi v Italiji. Gre za bienalno priznanje, ki je med arhitekturnimi nagradami edinstveno, saj osvetljuje predvsem vlogo naročnika – njegovo vizijo, zaupanje in pripravljenost sodelovati pri ustvarjanju arhitekture visoke kakovosti. Nagrado podeljuje italijansko združenje arhitektov ALA-Assoarchitetti s podporo dežele Benečija in občine Vicenza.

Odkritje in odločitev za rekonstrukcijo

Predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina – Studor Bojan Traven se spominja, da so pred več kot petnajstimi leti ob izgradnji kanalizacije na križišču Na Kvancu naleteli na 16 metrov globok jašek, obložen s kamnito zložbo, ki pa ga domačini niso več poznali.
»Poklicali smo jamarje in arheologe, ki so ugotovili, da gre verjetno za več kot petsto let star vodnjak,« pripoveduje Traven. Na tej podlagi se je krajevna skupnost skupaj z arhitekti iz biroja Ofis arhitekti odločila za sodobno interpretacijo najdbe.

»Nova intervencija je namerno minimalistična, skoraj meditativna. Nad odprtino lebdi tanka črna krožna plošča – sodoben odmev nekdanjega vedra, s katerim so zajemali vodo. Njena zrcalna površina ujame spreminjajoče se alpsko nebo, meglo in bežno svetlobo doline. Iz središča se spušča vitka svetleča palica, ki se razteza v prvotni kamniti jašek in evocira ritem padajočih kapljic ter globino časa,« pojasnjujejo arhitekti iz Ofisa.

Krave na “pločniku slavnih”

Ker starodavne živinske poti še danes potekajo čez križišče Na Kvancu, so arhitekti v novo tlakovanje okoli vodnjaka vdelali odtise kravjih kopit. Ta igriv detajl so zasnovali kot lokalno različico hollywoodskega »pločnika slavnih« – le da so v Stari Fužini zvezde tiste, ki s svojo prisotnostjo oblikujejo krajino: krave.

Tradicija sezonskega premikanja čred iz doline na visokogorske pašnike sega več kot dva tisoč petsto let v preteklost in se ohranja še danes. Spomladi se krave čez Kvanc odpravijo v gore, zgodaj jeseni pa se vračajo v dolino. Tiste, ki ostajajo v vasi, vsakodnevno hodijo mimo vodnjaka do bližnjih travnikov – zdaj se ob njem tudi ustavijo in odžejajo.

Vodnjaki kot središče skupnosti

»V preteklosti so bili vaški vodnjaki več kot le infrastruktura – bili so središča družbenega življenja, kraji srečevanja, pripovedovanja in vsakdanjih ritualov. Oživiti njihov pomen danes ne pomeni dobesedno rekonstruirati preteklosti, temveč jo interpretirati v sodobnem duhu,« poudarjajo arhitekti.
Vnovič odkriti jašek so zato zasnovali kot simbolni javni prostor – mirno točko v jedru vasi, ki povezuje zgodovino in sodobnost.

Traven dodaja, da je vodnjak postal »češnja na torti« dolgoletne prenove vasi. V zadnjem desetletju so postopoma prenovili glavno cesto, trge, brvi, mostove in rake, uredili informacijski center ter sedež krajevne skupnosti. Obnovili so tudi Kovaški most, ki ločuje vas od nekdanjih železarn, in s tem ponovno povezali prostorske in zgodovinske plasti kraja. Zdaj se nadaljuje še obnova kulturnega doma.

»Nismo pričakovali, da lahko tako majhen projekt s svojo idejo, iskrenostjo in drznostjo doseže mednarodno priznanje,« sklene Traven. Obnova vodnjaka v Stari Fužini pa dokazuje, da je tudi skromna arhitektura lahko globoka, če izhaja iz spoštovanja do prostora, časa in skupnosti.