MAO v letu 2026: priprave na BIO 29 in nova stalna razstava

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje za leto 2026 napovedujejo ambiciozen razstavni program, ki bo prepletel raziskovanje zgodovine ter premislek o prihodnosti arhitekture in oblikovanja. V novembru bo vrata odprl tudi Bienale oblikovanja – BIO 29.

V okviru serije razstav Predogled bodo v MAO-ju nadaljevali predstavitve pomembnih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih je zgodovina arhitekture in oblikovanja pogosto zaobšla.

Spregledani opus Vlasta Kopača
V februarju bodo tako odprli razstavo Vlasta Kopača (1913–2006). Kopač je bil alpinist, gorski reševalec, risar, arhitekt, likovni opremljevalec knjig, grafik, oblikovalec, konservator, kartograf ter varuh naravne in kulturne dediščine. Pri pregledovanju njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa se je zelo kmalu izrazil vzorec prepoznavnih osebnih vrednot, ki jih je skozi risbo prenašal v prostor: temeljitost, vsestranskost in jasna sporočilnost, ki jo je zaradi širine svojih dejavnosti, znanja ter obrtniških talentov na videz zlahka izražal v svojih projektih.

azstava bo z originalnimi načrti in risbami opozorila na spregledanega avtorja, na celostnost njegovega opusa in na njegov pomen ter hkrati izpostavila dva izredno pomembna in tudi danes relevantna projekta – vzpostavitev Poti ob žici (PST), ki predstavlja še vedno aktualen in smiseln razmislek o drugačnih oblikah kolektivnega spominjanja, in turistične infrastrukture na Veliki Planini, ki v premišljeni kombinaciji modernega in tradicionalnega predstavlja nepreseženo rešitev ohranjanja prvotne podobe Male in Velike Planine v z obliko prvotnih značilnih stanov preoblikovanimi modernimi objekti za turistično nastanitev.

Od junija bo na ogled razstava Bibe Bertok, industrijske oblikovalke, ki je s svojim delom sooblikovala visoke standarde slovenskega pohištvenega oblikovanja. Doštudirala je na Fakulteti za arhitekturo. Najprej je bila zaposlena v Alplesu v Železnikih, kjer je uvedla oblikovalski oddelek. Že s prvimi projekti je bila opažena in nagrajena na razstavah – za predsobno garnituro Beta, sistemsko pohištvo Artus. Po štirih letih se je zaposlila v Slovenijalesu. Za vezno letev za sistemsko pohištvo Brest Cerknica je dobila pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za posteljico Nataša. Naslednja vsejugoslovanska uspešnica je bil pohištveni program Manta (1976), ki je prejel več nagrad, med drugim pohvalo na BIO 8, za program ABA je dobila nagrado Prešernovega sklada 1981. Od leta 1987 do upokojitve je bila samostojna oblikovalka.

Izbor sodobnega slovenskega oblikovanja in BIO 29
Med majem 2026 in majem 2027 bo na ogled razstava Made in Slovenia Centra za kreativnost (CzK), ki deluje pod okriljem MAO-ja. Predstavljen bo izbor sodobnega slovenskega oblikovanja, ki oblikuje istoimensko blagovno znamko. Na ogled bodo izdelki, ki so v letu 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, ki ga na podlagi javnih pozivov podeljujejo strokovne komisije CzK.

Projekt Made in Slovenia je sicer nastal kot odgovor na dolgoletno potrebo po sistematični promociji sodobnega slovenskega oblikovanja doma in v svetu, blagovna znamka in znak odličnosti Made in Slovenia pa sta namenjena prepoznavanju kakovostnih, trajnostnih, v Sloveniji oblikovanih in izdelanih produktov.

Bienale oblikovanja – BIO 29 bo potekal od 19. novembra 2026 do 4. aprila 2027 in bo raziskoval možnosti oblikovalskega delovanja v lokalnih in globalnih kontekstih. Z vzpostavitvijo lokalno globalne mreže oblikovalcev, ki bodo vključeni v projekt, bo povezal različne kulturno oblikovalske svetove, da bi odpiral najbolj aktualna vprašanja za sodobno družbo in okrepil delovanje oblikovalskega sektorja znotraj raziskovalno, produkcijskih in političnih diskurzov, so zapisali v MAO-ju. Kdo bo kustos BIO 29, bo znano v začetku decembra, odprt poziv za soustvarjalce bo sledil januarja 2026.

Po več letih končno spet stalna postavitev del iz muzejske zbirke
Leto bodo v MAO-ju sklenili z odprtjem dolgo pričakovane stalne postavitve zbirke MAO. Nova razstava bo muzejsko gradivo predstavila v kronoloških in problemskih sklopih ter poudarila razvoj arhitekturne in oblikovalske misli v Sloveniji. Sopostavljeni eksponati bodo obiskovalcem omogočili razumevanje preteklosti skozi sodobne prakse in razmislek o prihodnosti ustvarjalnosti.

Kot so še pojasnili, MAO že nekaj let nima stalne postavitve predmetov iz svoje zbirke, kar pogrešajo tako domači in tuji obiskovalci, hkrati je potrebna tudi kot stalni strokovni okvir za različne začasne razstave. Razstava bo predstavila zgodovino gradu in muzeja ter njegove zbirke. Zasnovana bo na podlagi odprtega koncepta, ki bo omogočal menjavanje eksponatov in prilagajanje razstavljenega gradiva aktualnim dogodkom, obletnicam in drugim vsebinskim poudarkom ter krepil nove načine interpretacije.

Še do novembra 2026 pa je v MAO-ju na ogled razstava Je narava moderna?, ki raziskuje zgodnje povezave med ekološkim mišljenjem ter arhitekturnimi in oblikovalskimi praksami. V petih tematskih sklopih predstavlja arhitekturne in oblikovalske projekte iz obdobja modernizma, predvsem med letoma 1950 in 1980, poleg tega odpira vprašanje, kako so slovenski arhitekti in oblikovalci razumeli naravo ter kako so vanjo vgrajevali ekološko misel, še preden je ta postala globalna tema.