Oddelek za požarnovarno trajnostno grajeno okolje v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je bil decembra 2025 potrjen kot zemeljska raziskovalna postaja Evropske vesoljske agencije (ESA). Gre za pomemben mejnik tako za mednarodno raziskovalnoskupnost na področju požarne varnosti, energetskih sistemov in vesoljskih tehnologij kot tudi za slovensko znanost.

Vključitev v evropske vesoljske raziskave je posebno priznanje, ki ZAG in njegov Požarni laboratorij v Logatcu umešča med ključne raziskovalne ustanove na področju baterijskih tehnologij za vesoljske aplikacije. Potrditev se je zgodila istega leta, ko je Slovenija postala polnopravna članica agencije ESA, katere model financiranja raziskav temelji na finančnih prispevkih držav članic.

Pomen raziskav požarne varnosti baterij

Področje baterijskih tehnologij se v zadnjih letih izjemno hitro razvija. Z naraščajočim številom različnih električnih naprav predstavljajo baterije pomemben varnostni izziv v vesolju in na Zemlji. Raziskave so torej ključne ne le za delovanje in varnost vesoljskih odprav, temveč tudi za razvoj varnejših baterijskih sistemov na Zemlji – v stavbah, prometu in energetiki.

Raziskovalci Oddelka za požarnovarno trajnostno grajeno okolje (FRISSBE) na ZAG-u bodo pod vodstvom dr. Ulisesa Rojasa-Alve izvajali napredne raziskave toplotne stabilnosti in varnosti baterij, namenjenih uporabi v vesoljskih plovilih in misijah. V prihodnjih letih bodo v Požarnem laboratoriju ZAG-a potekala zahtevna testiranja in raziskave baterijskih tehnologij s poudarkom na požarni varnosti, zanesljivosti in obnašanju baterij v ekstremnih pogojih.

Vloga ZAG-a in Slovenije

Pridobljeni status potrjuje visoko raven strokovnega znanja in raziskovalnih zmogljivosti Požarnega laboratorija ZAG-a ter poudarja vse pomembnejšo vlogo slovenskih raziskovalcev v mednarodnih raziskovalnih mrežah. V okviru agencije ESA deluje tudi tematska skupina ‘Topical Team’, v kateri ima ZAG vodilno vlogo. Visoko kakovost njihovih raziskav potrjuje dejstvo, da so štirje člani skupine nedavno prejeli raziskovalno podporo ERC Synergy.

Raziskave v novi zemeljski raziskovalni postaji agencije ESA v Logatcu bodo poglobile razumevanje delovanja in prispevale k razvoju varnejših baterijskih sistemov, hkrati pa bodo imele širši vpliv na varnost stavb, infrastrukture in energetskih sistemov po svetu. Vključitev ZAG-a v raziskovalno mrežo ESA potrjuje odličnost slovenske znanosti ter odpira nove priložnosti za mednarodno sodelovanje, prenos znanja ter razvoj inovativnih rešitev na stičišču vesolja, energije in varnosti.

Vodilni raziskovalec: Dr. Ulises Rojas-Alva

Dr. Ulises Rojas-Alva je špansko-perujskega porekla in je kot višji raziskovalec na področju požarne varnosti zaposlen na ZAG-u od februarja 2022. Glavnino njegovega dela predstavljajo požarni preskusi različnih vrst baterij. O svojem raziskovalnem delu, tesnem sodelovanju z agencijo in nasploh o znanstveno-raziskovalnem področju v Sloveniji nam je pripovedoval v spodnjem intervjuju.

1. Kako je Požarni laboratorij ZAG-a postal del raziskovalne infrastrukture Evropske vesoljske agencije in ali to sodelovanje odpira vrata tudi drugim slovenskim raziskovalcem?

Nekateri raziskovalci so z ESA že sodelovali v preteklih projektih, zato smo že imeli vzpostavljeno sodelovanje. ESA financira tudi tematsko skupino Topical Team, v kateri imajo raziskovalci ZAG-a vodilno vlogo. Prepoznali smo priložnost, da postanemo njihova zemeljska raziskovalna postaja, kajti obstaja potreba po dodatnih raziskavah varnosti in zmogljivosti baterij za uporabo v vesolju. Prijavili smo se in ESA je našo idejo podprla. Tudi druge slovenske raziskovalne skupine in evropski partnerji iz zasebnega sektorja so vabljeni k uporabi naše opreme za testiranje baterij. Oddati morajo prijavo prek sistema ESA CORA, in če je ta odobrena, ESA krije stroške uporabe naših laboratorijev.

2. Kako rezultati raziskav požara na splošno izboljšujejo varnost baterij?

Obstaja več pristopov za izboljšanje varnosti baterij. En način je povečanje njihove toplotne stabilnosti, kar zahteva natančno testiranje z napredno opremo za določanje stabilnosti. Drug pristop je karakterizacija požarnega obnašanja baterijskih celic, kar omogoča drugim inženirjem, da razvijejo matematične modele za načrtovanje in uvedejo ustrezne varnostne ukrepe (zgodnje zaznavanje, požarne pregrade itd.).

3. Kako se požarna tveganja baterij v vesolju razlikujejo od tistih na Zemlji?

Zaradi kompleksnosti kateregakoli vesoljskega plovila s posadko je zaznavanje, obvladovanje in gašenje požara izjemno težko. Ogenj je pojav, ki ga poganja vzgon, zato se drugače obnaša v mikrogravitaciji. Mnoga vprašanja o obnašanju požara v mikrogravitaciji ostajajo nerešena. Na primer, zgodnje odkrivanje požara je lahko zapleteno. Če je požar zaznan, a postane neobvladljiv, pomanjkanje evakuacijskih poti na vesoljskem plovilu ustvari dodatne izzive. Torej, ključno je uporabljati najbolj toplotno stabilne in požarno varne materiale in sisteme, vključno z baterijskimi tehnologijami.

4. Katere vrste baterij oz. baterijskih tehnologij boste testirali v tem projektu in kako dolgi oziroma zahtevni so tovrstni testi?

Preučujemo lahko številne baterijske tehnologije, vendar so za vesoljske aplikacije trenutno najpogosteje v uporabi litij-ionske baterije. Vrste preskusov so odvisne od cilja raziskave. Če izvajamo študije toplotne razgradnje z visoko natančnostjo, je potrebnih več ur (od 2 do 3 dni), medtem, ko požarni preskus traja le nekaj minut. Pomembno je poudariti, da je glavni namen naše zemeljske raziskovalne postaje ponuditi možnost za raziskave drugim raziskovalcem iz držav članic agencije ESA, zato jih spodbujamo k prijavi za uporabo našega laboratorija. ESA bo ocenila predloge in financirala ustrezne in pomembne raziskave.

5. Kakšno opremo imate v Požarnem laboratoriju?

V Požarnem laboratoriju imamo več vrst opreme. Za toplotno razgradnjo uporabljamo kalorimeter s pospešenim segrevanjem (ARC), katerega lastništvo si delimo s Kemijskim inštitutom. Z njim določamo začetek toplotnega pobega (thermal runaway) in izvajamo druge relevantne preskuse. Poleg tega imamo kisikove kalorimetre, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIRspektroskopija) in plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS), ki služijo za kvantificiranje obnašanja baterij pri požaru, vključno z nastalimi plini in njihovo toksičnostjo. Izvajamo lahko tudi teste padcev baterij, teste toplotne obrabe, teste toplotnega pobega zaradi preobremenitve in teste z drugimi scenariji po želji naročnika. V prihodnosti bomo naše testne zmogljivosti še razširili.

6. Kakšni bodo največji izzivi pri izvajanju tovrstnih testov oziroma česa se pri tem najbolj bojite?

Eden od izzivov, ki ga vidimo, je nepoznavanje natančne kemijske sestave baterij. V nekaterih primerih lahko pride do toplotnega pobega, ki vodi v vžig ali eksplozijo baterije, nastali plini pa so po navadi toksični. Pozitivno pa je, da se s takšnimi scenariji že ukvarjamo in da je naš Požarni laboratorij nanje ustrezno pripravljen z ocenami tveganja, uporabo ustrezne osebne varovalne opreme, skrbno izvedbo in izkušnjami.

7. Kaj vas osebno kot raziskovalca pri tem projektu najbolj navdušuje?

Zagotavljamo lahko, da so baterijske tehnologije za vesoljska plovila varne preden se uporabijo. Tako, čeprav malo, prispevamo, da lahko človek uspešno raziskuje vesolje.

8. Kako vidite slovensko znanost – je dovolj mednarodno prepoznana oz. ali bi morali bolj graditi na tem?

Prepričan sem, da je slovenska znanstvena skupnost mednarodno dobro vpeta, saj prispeva k številnim znanstvenim področjem. Kljub temu si moramo vedno prizadevati za izboljšanje našega položaja v svetovnem merilu. Eno od področij, na katerem moramo delati, so inovacije, na primer patentiranje lastnih aplikacij in znanja, da lahko imamo dolgoročne koristi od naših ugotovitev.

9. Kateri so naslednji koraki sodelovanja med ZAG-om in Evropsko vesoljsko agencijo?

Z imenovanjem za zemeljsko raziskovalno postajo agencije ESA pričakujemo, da bodo raziskovalci s področja baterijskih znanosti prek agencije oddajali vloge za uporabo naših zmogljivosti. Vsak projekt lahko prejme do 50.000 EUR financiranja. Sicer pa bomo v sklopu naše vodilne vloge v Topical Team še naprej preučevali obnašanje materialov ob požaru v pogojih gravitacije in delne gravitacije. Ker model financiranja agencije ESA temelji na decentralizirani podpori posameznih držav članic, pozdravljamo dialog s Slovensko vesoljsko agencijo o tem, kako lahko izboljšamo naše raziskovalne zmogljivosti in rezultate, povezane s splošno požarno varnostjo vesoljskih plovil in požarno varnostjo baterijskih sistemov za uporabo v vesoljskih plovilih. To je izjemna priložnost za vesoljske raziskave v Sloveniji, zato sodelujmo – ne le, da to uresničimo, ampak da iz tega ustvarimo nekaj velikega!

Petnajstletna prevlada dubajske Burdž Kalife kot najvišje stavbe na svetu se očitno bliža koncu. V Savdski Arabiji so po večletnem zastoju znova v polnem teku gradbena dela na megaprojektu Jeddah Tower – ambicioznem inženirskem podvigu, ki bo s 168 nadstropji postal prva stavba na svetu, višja od 1.000 metrov.

S ponovnim zagonom gradnje se je končal skoraj sedem let trajajoč premor. Stolpnica je trenutno zgrajena do približno 80. nadstropja (cca.252 m), po veljavnih načrtih pa naj bi bila do leta 2028 dokončana kot prva zgradba na svetu, visoka natanko en kilometer.

Jeddah Tower bo obsegal 168 nadstropij, v katerih bodo umeščena luksuzna stanovanja, poslovni prostori, hotel, trgovske površine ter razgledna ploščad na višini 652 metrov. S predvideno višino, ki bo presegla 1.000 metrov, bo stolpnica prehitela dosedanjo rekorderko, dubajsko Burdž Kalifo, ki s 828 metri od leta 2010 velja za najvišjo stavbo na svetu.

Projekt je bil prvič predstavljen leta 2011 pod imenom Kingdom Tower, gradnja temeljev pa se je začela leta 2013. Leta 2018 so dela zaradi finančnih in organizacijskih zapletov ustavili. Nadaljevanje je omogočil podpis nove pogodbe v vrednosti 7,2 milijarde savdskih rialov (približno 1,6 milijarde evrov) z gradbenim podjetjem Saudi Binladin Group.

Po ponovni aktivaciji projekta se je dinamika gradnje občutno okrepila. Zaključek 100. nadstropja je predviden v začetku leta 2026, celotna gradnja pa naj bi bila končana avgusta 2028. Stolpnica predstavlja osrednji del širšega urbanističnega projekta Jeddah Economic City, katerega namen je preobrazba obale Rdečega morja v sodobno poslovno, bivalno in turistično središče države.

Med ključnimi arhitekturnimi in turističnimi poudarki bo tako imenovana »terasa v nebesih« v 157. nadstropju, ki bo dostopna javnosti in naj bi postala najvišja razgledna točka na svetu. Objekt bo opremljen tudi z 59 ultrahitimi dvigali, pri čemer bodo nekatera dosegala hitrosti do 10 metrov na sekundo in omogočala učinkovito vertikalno povezavo znotraj te izjemne megastrukture.

Podjetje Tosidos zaključuje uspešno leto, ki ga je zaznamovala sočasna gradnja 850 stanovanj, okrepljen obseg lesene gradnje, razvoj inovativnih stanovanjskih rešitev za mlade ter uvajanje novih tehnologij in znanj v slovensko gradbeništvo. Ob tem v podjetju sistematično gradijo kulturo spoštovanja, sodelovanja in trajnostnega razvoja, kar potrjuje tudi letos pridobljeni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec.

Podjetje Tosidos je hitrorastoče podjetje, ki soustvarja inovativne rešitve, oblikuje nove priložnosti in krepi temelje sodobnega gradbeništva. Ustanovoljeno je bilo leta 2012, po desetletju uspešnega delovanja na področju stanovanjskega in nestanovanjskega gradbenega inženiringa pa se zadnjih nekaj let usmerja tudi v razvoj lastnih stanovanjskih nepremičnin.

»Z inovativnimi pristopi, korektnim odnosom do okolja ter sledenjem standardom kakovosti ostajamo zavezani razvoju sodobnih in estetsko dovršenih objektov. V slovensko gradbeništvo si prizadevamo vpeljati nove tehnologije in napredna znanja, ki nam omogočajo, da delamo bolje, lažje in bolj učinkovito,« je dejal direktor podjetja Simon Jan.

V letu 2025 sočasna gradnja 850 stanovanj

Eden večjih projektov leta 2025 je gradnja stanovanj »Kranjska iskrica« za investitorja Emeco nepremičnine, ki Kranju prinaša sodobna in funkcionalna stanovanja, premišljene zunanje površine in številne možnosti za preživljenje časa. Kranjska iskrica je trenutno največja stanovanjska soseska v gradnji na Gorenjskem. Prva gradbena faza, v okviru katere je Kranj pridobil 263 novih stanovanj, je uspešno zaključena, v teku pa je že druga faza, ki bo projektu dodala še 133 novih stanovanjskih enot.

Za investitorja Prva hiša je Tosidos ob Jurčkovi cesti v Ljubljani ustvaril sonaravno in zdravo bivalno okolje v novozgrajenem Jurčkovem naselju, ki ponuja 170 stanovanj. Gradili so tudi za Bežigradom v Ljubljani – tam je za investitorja APC invest d.o.o. zrasel Savski klin s 107 oskrbovanimi stanovanji, poslovnimi prstori v velikosti 2.000 m² in garažnimi parkirnimi mesti, za investitorja Brilosa Topniška d.o.o. pa Rezidenca Bežigrad – Topniška, ki sestoji iz dveh nizkoenergijsih večstanovanjskih objektov z 92 stanovanji. Med njimi je 44 oskrbovanih, s čimer so zadovoljli potrebe stanovalcev vseh generacij.

Pomemben mejnik leta 2025 predstavlja razvoj lastnih nepremičnim, kamor sodi projekt DC208 na ljubljanskem Rudniku, kjer bo Tosidos kmalu začel gradnjo 53 sodobno zasnovanih in cenovno dostopnejših urbanih stanovanj za mlade. Posebno dodano vrednost projektu prinaša možnost nakupa že v celoti opremljenih stanovanj, kar kupcem prihrani čas in jim omogoča hitro vselitev kmalu po primopredaji.

Povečali so obseg lesene gradnje

Center krožnega gospodarstva Zarica, ki raste v Kranju, je trenutno Tosidosov največji in tehnično najzahtevnejši projekt na področju lesene gradnje, s katerim potrjujejo, da je les lahko nosilni material tudi pri konstrukcijsko in arhitekturno kompleksnih objektih. Objekt je skoraj v celoti zasnovan iz križno lepljenega lesa in sledi načelom krožnega gospodarstva – od izbire naravnih in recikliranih materialov do energetsko učinkovitih rešitev.

Na gradbišču vse večji pomen prefabricirane gradnje

Prefabricirana gradnja je način gradnje, pri katerem se večina gradbenih elementov izdela vnaprej v tovarni. Pripravljeni moduli in konstrukcijski deli nato prispejo na gradbišče, kjer se enostavno sestavijo in umestijo v prostor, kar zagotavlja kakovostno izkušnjo za končnega uporabnika.

»Tak pristop odpira vrata hitrejši in natančnejši izvedbi projektov. Vnaprej izdelani gradbeni elementi znatno zmanjšujejo odpadke, porabo energije in vpliv na okolje, hkrati pa omogočajo tudi večjo fleksibilnost pri oblikovanju prostorov,« poudarjajo v Tosidosu. Primer prefabricirane gradnje so modularne kopalnice 𝗕𝗔𝗧𝗛𝗕𝗢𝗫, ki prinašajo prihranke že v fazi proizvodnje in zmanjšajo odpad na samem gradbišču.

Jedro uspeha so ljudje in znanje

V Tosidosu se zavedajo, da je njihova največji kapital predstavljajo zaposleni. Z izobraževani, prenosom znanj in odprtostjo za tuje prakse gradijo kulturo sodelovanja, hkrati pa so zavezani h krepitvi kulture spoštovanja in zaupanja ter ustvarjanju spodbudnega, zdravega in varnega delovnega okolja.

Letos so bili za svoje družbeno odgovorno delovanje nagrajeni tudi s certifikatom Družbeno odgovoren delodajalec, ki »predstavlja pomembno potrditev, da se prizadevanja za dober odnos do zaposlenih in širše skupnosti obrestujejo,« še dodaja Simon Jan.