Ob koncu 40. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljejev Elementarna in Kolektiv tektonika za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga ter pripadajočih ulic na Ptuju.

V Avditoriju in razstavišču Monfort je potekala slovesna podelitev nagrade in priznanj piranesi, ki jih podeljujejo Galerija DESSA, Obalne galerije Piran in mednarodna žirija piranesi. Podelitvi bo ob 20. uri sledilo odprtje mednarodne arhitekturne razstave Piranesi 2023.

Za mednarodno nagrado Piranesi je bilo letos nominiranih 53 projektov iz 11 evropskih držav.

Po mnenju žirije so arhitekti Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj iz biroja Elementarna ter Darja Matjašec, Pia Kante in Katja Mali iz Kolektiva tektonika priznanje prejeli za spretno, vendar subtilno umestitev novega javnega programa v stare objekte, ki po njihovem mnenju “ustvarja čudovito ozračje, ki poetično združuje nove in stare elemente.”

Sedemčlanska mednarodna žirija, ki so jo letos predstavljali Níall McLaughlin (predsednik), Pedro Domingos, Aitor Fuentes, Janez Koželj, Tom Lechner, Iva Letilović in Wang Shu, je podelila še dve mednarodni priznanji.

Anna Popelka in Georg Poduschka iz biroja PPAG architects sta priznanje prejela za urbano stavbo RIVUS VIVIERE na Dunaju. Arhitekti iz Arrea arhitekture (Ana Jerman, Janja Šušnjar) in KAL A (Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga) pa so skupaj s krajinski arhitekti AKKA (Luka Javornik, Lara Gligić) prejeli priznanje za oblikovanje Vrtca Bohinj.

Mednarodno študentsko priznanje piranesi je izmed 37 projektov z 19 arhitekturnih fakultet dobil Matija Cepanec za zasnovo linearnega organskega sistema, ki spodbuja raznovrstne biotske povezave v reki Plitvica v Varaždinu na Hrvaškem.

Noben projekt ni osamelec
Udeleženci so lahko v okviru konference Piranski dnevi arhitekture prisluhnili devetim strokovnim predavanjem na temo Kontekst. Koncept. Konsenz. Na sklepni prireditvi s podelitvijo nagrad in odprtjem razstave v razstavišču Monfort sta imeli nagovor ministrica za kulturo Asta Vrečko in častna pokroviteljica prireditve Anna Ramos, direktorica Fundacije Mies van der Rohe.

Slovenijo bo na 60. mednarodnem beneškem bienalu predstavljala umetnica Nika Špan. Kustos tokratne slovenske predstavitve je Vladimir Vidmar. Beneški bienale bo potekal med 20. aprilom in 24. novembrom 2024.

Projekt, ki ga Nika Špan v sodelovanju s kustosom Vidmarjem pripravlja za beneški bienale, se v zgodovinski kontekst Benetk vpisuje kot tujek, neznan in nepričakovan element, so v najavi projekta zapisali v Moderni galeriji. “Enigmatična entiteta z zelo specifično zunanjostjo, ki jo prepoznamo kot nekaj, česar ne moremo imenovati, govori o sami sebi, pripoveduje zgodbo svojega vstopa v umetnost, hkrati pa posredno naslovi še nekaj drugega. Sočasno predstavlja nenavadno vzporednico s tistim, kar je v središču paradigme umetnosti: je objekt, ki je tuj samemu sebi, in posledično potuji izkušnjo slehernika, ki se z njim sreča.”

Umetnost, ki terja aktivnega gledalca
Nika Špan je konceptualna umetnica z razvejano in medijsko raznorodno prakso, ki je globoko vpeta v koncepte avtorstva, narave umetniškega dela in umetnostne prakse, vprašanja vrednosti in legitimacije fenomena, ki ga imenujemo umetnost. Umetnica stavi na gledalčevo izkušnjo in pogosto je prav gledalec odgovoren za svojevrstno dovršitev njenih projektov. Ta razrešitev pa nikoli ni katarzična, pogosto prav nasprotno: namesto pričakovanega zadoščenja se sprosti v specifično premestitev perspektive.

Nika Špan je diplomirala iz slikarstva in opravila specializacijo iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letih 1994–1997 se je študijsko izpopolnjevala na Kunstakademie Düsseldorf. Sodelovala je na mnogo razstavah v Sloveniji in tujini. V slovenskem prostoru so bile najbolj odmevne njene razstave in sodelovanja na U3 v Moderni galeriji s projektom Retrospektiva (1997), samostojna razstava v Mali galeriji v Ljubljani (1999) z naslovom Prodana dela, njeno sodelovanje na Manifesti 3 (2000), na kateri se je predstavljala z delom Ljubljana by Heart, ter na razstavah Was it a car or a cat I saw (Galerija Škuc, 2015) in U (Galerija Škuc, 2018). Živi in dela v Düsseldorfu in Ljubljani.

Vladimir Vidmar je svobodni kustos in umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je iz filozofije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti ter iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, med drugim Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka, ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si želijo komunizem v Museum of Bat Ya v Tel Avivu. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah, deluje pa tudi kot predavatelj.

Tujci povsod: bienale v dialogu z migracijami
Glavna tema 60. mednarodnega beneškega bienala je Tujci povsod. Tema izhaja iz serije del v Parizu ustanovljenega kolektiva Claire Fontaine, ki deluje v italijanskem Palermu. Kurator 60. beneškega bienala je Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi kurator beneškega bienala iz Južne Amerike.

O izboru nosilne teme je v preteklosti povedal, da je ozadje za delo kolektiva Claire Fontaine svet, ki ga pestijo številne krize v povezavi z gibanjem in obstojem ljudi med državami, narodi, ozemlji in mejami, te pa odražajo nevarnosti in pasti jezika, prevajanja in etničnosti ter izražajo razlike in neskladja, pogojena z identiteto, narodnostjo, raso, spolom, spolnostjo, premoženjem in svobodo.

Na Ptuju je pretekli konec tedna potekal 3. slovenski kongres o vodah, na katerem je okoli 200 strokovnjakov prvi dan spremljalo poglobljene razprave o poplavah, sušah, rabi vode ter prostorskem načrtovanju, drugi dan pa o stanju, varstvu in biodiverziteti voda.

Na odprtju je prisotne v imenu organizatorjev, 23 nevladnih strokovnih društev in združenj, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti varstva, urejanja in rabe  voda, najprej pozdravila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, uvodne nagovore pa sta v imenu ministrstva za naravne vire in prostor prispevali državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade Maša Kociper in direktorica direkcije za vode mag. Neža Kodre. V nadaljevanju sta prisotne nagovorila še mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Ker so Slovenijo v zadnjih letih pretresli izredni dogodki, ki kažejo na pomemben vpliv podnebnih sprememb, je nujna interdisciplinarnost upravljanja voda, ki vključuje povezovanje predstavnikov različnih strok, organizacij in interesnih skupin, da bi ob tesnem sodelovanju z odločevalci na tem področju uspešno kreirali celostne in dolgoročne rešitve.   

Osrednje teme dvodnevnega kongresa, ki se osredotočajo narabo vode, poseganje v vodni in obvodni prostor, stanje vodnih in morskih ekosistemov ter biotsko raznovrstnost, tako že na široko odpirajo strokovno razpravo o ključnih vprašanjih upravljanja voda. Glavni poudarek kongresa se odraža v povezovanju različnih strokovnih znanj, v medresorskem sodelovanju, vključevanju deležnikov in vpetosti upravljanja slovenskih voda v mednarodni strokovni in politični prostor.

Maša Kociper, ki je udeležence pozdravila v imenu ministrice mag. Alenke Bratušek, je organizacijo tovrstnih srečanj toplo pozdravila, saj v času izvajanja zahtevne sanacije po poplavah ponujajo odprto izmenjavo mnenj predstavnikov različnih strok. Pojasnila je, da vlada poleg številnih drugih ukrepov pripravlja tudi spremembe poplavne uredbe, s katero namerava zaostriti pogoje umeščanja nekaterih objektov v prostor, ter izpostavila, da bo obnova ob prizadevanjih za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prihodnje temeljila na vključevanju vseh akterjev, torej na sodelovanju z občinami, regijami, prebivalci, strokovnjaki in nevladniki, saj brez tega ni mogoče zagotoviti učinkovitega in uspešnega upravljanja voda.

Da kongres naslavlja zelo aktualne in relevantne teme, s katerimi se trenutno soočamo in ki bodo pomembne tudi pri oblikovanju prihodnjih pristopov k upravljanju voda, je v nadaljevanju navedla mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode, in opozorila, da bodo v luči podnebnih sprememb izredni dogodki, kot so poplave in suše, vedno pogostejši in tudi bolj intenzivni. Poudarila je, da si na DRSV že zdaj ob aktivnem sodelovanju z različnimi sektorji pri obnovi prizadevajo najti kompromise ter skupne rešitve, ter izpostavila, da jih čakajo pomembne odločitve o upravljanju voda na področju načrtovanja nadaljnjih investicij, urejanja vodotokov in upravljanja s prostorom.

Mag. Črtomir Remec je kot predsednik IZS izpostavil poslanstvo zbornice, strateško usmerjeno v varno, zeleno in digitalno gradnjo ter opozoril na nujno spremembo pristopa do dovoljevanja gradenj na poplavnih območjih. Kot direktor Stanovanjskega sklada je še navedel, da je bilo ob avgustovski ujmi hudo poplavljenih 8.000 stanovanjskih stavb, od plazov ogroženih pa je od 700 do 800 objektov, ter pojasnil, da se trudijo na poplavnih območjih prebivalcem čim hitreje zagotoviti bivanjske kapacitete.

Da pri urejanju in upravljanju voda ni pomemben le inženirski vidik, temveč tudi varstvo narave ter iskanje harmonije med njima, je v svojem nagovoru opozoril direktor ZRSVN mag. Teo Hrvoje Oršanič. Kot samostojna ter neodvisna institucija si v tem javnem zavodu prizadevajo za naravne vrednote in biotsko raznolikost, pri tem pa se zavedajo, da nas čaka nepredvidljivo obdobje, na katerega se moramo pripraviti. Izpostavil je problematiko preteklega neustreznega prostorskega načrtovanja in opozoril na napake, ki jih v bodoče ne smemo ponoviti. Izpostavil je nujnost celovitosti in ne parcialnosti pri upravljanju vodotokov, na dilemo »sonaravne rešitve ali beton«, na pretirano interventno poseganje v prostor in na nujnost boljšega medsektorskega sodelovanja, zlasti na področju prostorskega razvoja.

Z vodami se ukvarja veliko strokovnjakov različnih profilov, od inženirske in naravoslovno tehnične do družboslovne, politološke in sociološke sfere, vsi pa stremijo k temu, da bi bila sanacija po poplavah čim bolj uspešna in dolgoročna. Prvi dan kongresa so udeleženci spremljali razmišljanja 7 vabljenih predavateljev na temo poplav, suš, rabe vode ter prostorskega načrtovanja, ter prisluhnili kratkim prispevkom 24 avtorjev, ki so se osredotočili na različne aspekte kompleksne problematike upravljanja voda. Predavanja so zatem dopolnili še z dvema zanimivima okroglima mizama na temi »Vodna in okoljska infrastruktura – ko rešitev postane problem« in »Vloga zadrževalnikov in zadrževanja vode za trajnostni razvoj in krepitev družbene odpornosti«, na katerih so sodelovali vidni slovenski strokovnjaki, gospodarstveniki ter predstavniki znanstvene in akademske sfere.

Njihove ugotovitve kažejo, da potrebujemo celovite in dolgoročne vodnogospodarske načrte urejanja oz. upravljanja voda, ki poleg nove rabe voda in vodnih površin ter varstva vodnega okolja za nadaljnji razvoj vključujejo tudi ureditve z obvladovanjem škodnega potenciala, kar pomeni, da bi z manj popustljivosti pri prostorskem načrtovanju in uresničevanju uredb za večjo poplavno varnost morali občutno zmanjšati našo ranljivost. Ključni vprašanji sta kako delovati, da bi te škode zmanjšali, in kako s premišljenimi rešitvami zagotoviti dolgoročnost, da bi se ob spremenjenih podnebnih spremembah lahko bolje odzivali na pojave, ki se vedno pogosteje pojavljajo. Tu sta še urejanje hudournikov in obvladovanje plazov, kar je bilo do sedaj preveč zanemarjeno, ter varovanje naselij, ki so na dnu dolin ali na sotočjih hudourniških in večjih rek. Ne novi zakoni, rešila naj bi nas boljša pripravljenost na te dogodke, ki jih moramo znati predvideti in se odzvati tako, da v čim večji meri ublažimo posledice in škodo. Učiti se moramo na primerih in na osnovi interdisciplinarnih analiz pripraviti ustrezne načrte zaščite. Marsikatero nevšečnost je mogoče ublažiti že s preventivnimi ukrepi, od ozaveščanja, izobraževanja, modeliranja do dolgoročnega načrtovanja upravljanja voda. Preventivne ukrepe lahko štejemo tudi med ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe, k tem pa sodijo še večnamenski zadrževalniki in orodja za boljše upravljanje z vodo v prihodnje, ki so bila že razvita v okviru številnih projektov. Stroka je enotna, da so za dolgoročno trajnostno upravljanje vseh voda in za prilagajanje na nove ekstreme potrebni podrobni načrti upravljanja voda oz. upravljanje voda po posameznih porečjih, kot je na primer reka Savinja.

Drugi dan so na kongresu obravnavali še tematiko o stanju, varstvu in biodiverziteti voda, o kateri so svoja spoznanja z udeleženci delili 3 vabljeni predavatelji in 26 avtorjev kratkih prispevkov. Govora je bilo o ekološkem stanju voda, izzivih in perspektivah upravljanja in vladovanja podzemnih voda v Sloveniji ter sonaravnega urejanja voda. V kratkih prispevkih so bile glede na nedavno objavo novih načrtov upravljanja voda v ospredju teme, kot so pitna voda, v kateri zaznavajo vsebnost mikroplastike in gliv, obravnava kopalnih voda, izvajanje meritev na celinskih in morskih vodah, pa tudi prispevki o inovativnih in praktičnih rešitvah, kot so uporaba odvečnih rečnih sedimentov v gradbeništvu, sonaravnih načinih zaščite voda (grajenih ekosistemih) in preprečevanje degradacije vodotokov (odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst). O tem so poglobljeno spregovorili tudi na okrogli mizi z naslovom »Vodonosniki – vodni viri in ekosistemi«.

V zadnjem sklopu »Celovite rešitve, interdisciplinarnost in sodelovanje v mednarodnem prostoru« sta bili na vrsti dve predavanji, ki sta izpostavili potrebo po spremembi načina upravljanja voda – prvo na temo o širših družbenih vidikih upravljanja voda, drugo pa o vlogi civilne družbe v postopkih upravljanja in poseganja v vode, ki vsled veljavnih zakonskih rešitev vodijo v konflikte, saj je civilna družba k sodelovanju povabljena šele v zaključnih fazah projektov ali oblikovanja strateških pristopov. S kratkimi prispevki je na kongresu sodelovalo še 22 avtorjev.

Organizatorji so pozno popoldne v sklepnem delu predstavili še zaključke kongresa, podrobnejše informacije o vsebinah predavanj ter okroglih miz pa bodo po dogodku objavili tudi na spletni strani www.kongresvode.si.

Fotografije: ­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­Črtomir Goznik