Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.

Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”

“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.

Nadomestna gradnja. Avtorji: Andrej Štornik, mag.inž.arh. Mojca Pušnik, mag.inž.arh. Foto: Ministrstvo za solidarno prihodnost

Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.

V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.

Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.

Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.

Nadomestna gradnja. Avtorji: prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh. Nik Solina, mag.inž.arh. Aleš Gabrijelčič, mag.inž.arh. BOŠTJAN GABRIJELČIČ, univ.dipl.inž.arh. FOTO: Ministrstvo za solidarno prihodnost