Evropska komisija je v uradnem delovnem programu Horizon Europe 2026–2027 navedla temo HORIZON-CL5-2027-05-D4-07 z okvirnim proračunom 27 milijonov evrov za razvoj modelnih okvirov, ki bodo v LCA prenov stavb vključili krožnost. Na dan 17. novembra 2026 klic še ni odprt: v delovnem programu je kot predvideni datum odpiranja naveden 5. maj 2027, rok za oddajo pa 15. september 2027. Za projektante, raziskovalce in razvojne konzorcije je bistveno, da tema ne zahteva le boljšega izračuna, temveč preverjanje metod na najmanj treh resničnih prenovah, z oceno vgrajenih in obratovalnih emisij po celotnem življenjskem ciklu v logiki EN 15978.
Kaj je trenutno dejansko objavljeno
Izvorna medijska objava je bila na platformi EU Construction Platform objavljena 13. novembra 2026 kot napoved prihajajočega klica v okviru partnerstva Built4People. Za uredniško natančnost pa je pomembno ločiti med napovedjo in uradnimi razpisnimi pogoji: odločilni vir je delovni program Horizon Europe 2026–2027, kjer je tema že zapisana s kodo HORIZON-CL5-2027-05-D4-07. Ta uradni dokument določa skupni indikativni proračun 27,00 milijona EUR, tip ukrepa Innovation Actions, okvirni prispevek EU okoli 6,75 milijona EUR na projekt in pričakovano financiranje štirih projektov. V delovnem programu je kot predvideni datum odpiranja naveden 5. maj 2027, rok za oddajo pa 15. september 2027. Pomembna natančnost: isti dokument izrecno dopušča, da se odpiranje premakne do enega meseca pred ali po predvidenem datumu, rok pa do dveh mesecev. Glede na te datume je na dan objave tega članka tema še prihajajoča, ne pa odprta za oddajo prijav.
Za prijavitelje je pomemben še en operativni podatek: aktivnosti morajo do konca projekta doseči raven TRL 6–8, upravičeni stroški pa se financirajo v obliki lump sum. To pomeni, da razpis ni zamišljen kot zgolj raziskovalna razprava o metodologiji, temveč kot demonstracijski razvoj orodij, postopkov in odločanja, ki jih je mogoče prenesti v prakso prenov.
Zakaj je ta tema pomembna za LCA prenov
Jedro razpisa je v tem, da želi Komisija okrepiti obstoječe LCA-okvire tako, da bodo celoviteje zajeli zapletenost krožnih strategij pri prenovi. V besedilu teme je izrecno navedeno, da morajo projekti prispevati k merljivemu zmanjšanju materialnih tokov, rabe energije skozi življenjski cikel in emisij toplogrednih plinov pri prenovah, ki vključujejo krožne pristope. Hkrati naj bi nastal robustnejši pristop za modeliranje krožnosti na ravni stavbe.
To ni nepomembna metodološka podrobnost. V praksi so prenove praviloma ocenjene dobro takrat, ko znamo izračunati energijo v rabi, precej slabše pa takrat, ko moramo primerjati scenarije ponovne uporabe elementov, recikliranja, popravil, prenove komponent, nadomestitev skozi čas in vplivov na konec življenjske dobe. Prav na to cilja razpis: od prijaviteljev zahteva celovit model, ki bo krožnost vključil v življenjski cikel po načelu cradle to cradle in ga preveril na dejanskih primerih.
Uradni obseg nalog je zelo konkreten. Projekti morajo razviti celovit modelni okvir, ga uporabiti na najmanj treh resničnih stavbah v različnih podnebnih regijah in v različnih državah članicah ali pridruženih državah, pri čemer morajo investitorji oziroma razvijalci prenov že uporabljati ambiciozne krožne strategije. Te morajo vključevati ponovno uporabo in/ali recikliranje ter vsaj eno od naslednjih strategij: zmanjšanje porabe virov, popravilo, obnova, remanufacturing ali sprememba namembnosti. Poleg tega je obvezna ocena vgrajenih emisij iz materialov, proizvodov in gradbenih procesov ter obratovalnih emisij zaradi rabe energije za HVAC, pripravo tople vode, električne naprave in razsvetljavo skozi celoten življenjski cikel, z navezavo na življenjske faze standarda EN 15978.
Uredniško gledano je to pomemben premik: iz razpisnega besedila je mogoče razumno sklepati, da EU želi LCA premakniti iz naknadnega poročanja v orodje za projektno odločanje. Razlog je preprost: od prijaviteljev ne zahteva zgolj metodološkega modela, ampak njegovo uporabo na realnih prenovah in dokazovanje merljivih učinkov. To je za arhitekturne in inženirske ekipe bistvena razlika.
Kaj je v EU že veljavno in kaj šele prihaja
Kontekst razpisa je širši od samega programa Horizon Europe. Evropska komisija je 27. marca 2026 objavila strokovno usmeritev o življenjskih pristopih k razogljičenju evropskih stavb, v kateri operativno obravnava koncept celotnega življenjskega ogljika in poudari pomen prenove, ponovne rabe obstoječega fonda, krožnosti ter povezovanja vgrajenih, obratovalnih in končnih vplivov. Ta dokument ni razpis in ni pravno zavezujoč, je pa pomemben signal politike in metodološke smeri.
Pravno zavezujoči okvir prihaja iz prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb, Direktive (EU) 2024/1275, objavljene v Uradnem listu EU 8. maja 2024 in veljavne na ravni EU. Večina določb, vključno z relevantnimi členi in prilogami, je morala biti v nacionalne pravne rede prenesena do 29. maja 2026. Direktiva tudi določa, da morajo države članice do 1. januarja 2027 objaviti in Komisiji priglasiti časovni načrt za uvedbo mejnih vrednosti skupnega kumulativnega GWP za vse nove stavbe ter cilje od leta 2030 naprej.
Za natančno razumevanje je nujno ločiti med trenutno veljavnimi pravili in prihodnjimi obveznostmi. Direktiva določa, da se izračun in razkritje življenjskega GWP v energetskem certifikatu za nove stavbe s koristno tlorisno površino nad 1.000 m² začne uporabljati 1. januarja 2028, za vse nove stavbe pa 1. januarja 2030. Te datumske obveznosti torej neposredno zadevajo nove stavbe, ne pomenijo pa, da je LCA prenov po enakem režimu že danes splošno obvezen za vse prenove. Prav zato je obravnavani klic pomemben: zapolnjuje razvojno vrzel na področju prenov, kjer praksa potrebuje boljša orodja še pred tem, ko bodo nacionalni in evropski okviri strožji.

Dodaten korak k primerljivosti je Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/52, objavljena 4. maja 2026, ki spreminja Prilogo III k navedeni direktivi in določa unijski okvir za nacionalni izračun življenjskega GWP. Ker gre za uredbo, je pravno zavezujoča in se uporablja neposredno; v veljavo je stopila dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU. Tudi ta akt je pomemben predvsem za harmonizacijo metod pri novih stavbah, vendar posredno vpliva na razvoj orodij in podatkovnih struktur, ki bodo uporabne tudi pri prenovah.
Kaj to pomeni za slovenske biroje, raziskovalce in konzorcije
Za slovenske deležnike je tema zanimiva zato, ker povezuje projektiranje, gradbeno fiziko, LCA, BIM-podatke, materiale in investicijsko odločanje v enem razpisnem okviru. Konkurenčna prijava po vsej verjetnosti ne bo zmagala z lepim konceptom, ampak z dokazljivo sposobnostjo povezati dejanske prenove, razpoložljive podatke in odločanje med variantami.
- Najprej: identificirati je treba realne primere prenove, pri katerih je mogoče dokazovati krožne strategije in spremljati tako vgrajene kot obratovalne emisije.
- Drugič: modeliranje mora preseči klasičen popis materialov. Potrebni bodo podatki o obstoječih elementih, možnostih ponovne uporabe, scenarijih zamenjav, trajanju komponent in spremembah sistema skozi čas.
- Tretjič: energetski del ne sme ostati ločen od materialnega dela. Razpis izrecno zahteva obravnavo HVAC, priprave tople vode, električnih naprav in razsvetljave, zato bo integracija med energetskim modelom in LCA jedrna naloga.
- Četrtič: zaradi zahteve po najmanj treh primerih v različnih podnebnih regijah je skoraj nujen mednarodni konzorcij z lastniki stavb, projektanti, raziskovalci, razvijalci digitalnih orodij in partnerji iz materialnih tokov.
- Petič: ker gre za Innovation Action in lump sum, bo treba zelo natančno definirati rezultate, mejnike, demonstracijske lokacije in dokazila o izvedbi.
V praksi to pomeni, da imajo prednost ekipe, ki že zdaj gradijo interoperabilen podatkovni tok med popisom obstoječega stanja, BIM-modelom, energetskim preračunom, LCA-bazo in scenariji krožnosti. Kdor LCA še vedno razume predvsem kot končno poročilo za naročnika, bo v takem razpisu težko konkurenčen. Kdor pa ga zna uporabiti kot primerjalni mehanizem med variantami ohranitve, demontaže, ponovne uporabe, zamenjave in obratovanja, vstopa v jedro razpisne logike.
Ključna uredniška poanta
Najpomembnejše sporočilo tega klica ni samo v višini proračuna, ampak v spremembi zahtevane prakse. Evropska politika na področju stavb postopno premika fokus z operativne energije na celotni življenjski ogljik, uradni razpis Built4People pa to logiko prevaja v konkretno razvojno nalogo za prenove. Danes je to še napovedan in uradno programiran prihodnji klic; po trenutno objavljenem urniku bo odprtje 5. maja 2027, vendar so uradno mogoči še manjši premiki datumov. Za slovenski prostor je to pravočasno opozorilo, da bo konkurenčnost vse bolj odvisna od sposobnosti povezati arhitekturo, inženiring, materialne tokove in življenjski ogljik v eno projektno odločanje.



