Foto: Janez Kotar

Ljubljanska vizija Supermesto 2045 je oktobra 2026 vstopila v novo, za stroko bistveno fazo: iz osrednje razstave in strateških tez se prevaja na raven 17 četrtnih skupnosti. To za arhitekte, urbaniste, krajinske arhitekte, prometne in gradbene inženirje pomeni predvsem eno. Dolgoročna mestna usmeritev se mora zdaj brati skozi konkretne naloge prenove navznoter, krepitve četrtnih središč, preurejanja javnega prostora, dostopnosti in zelene infrastrukture.

Mestna občina Ljubljana je napovedala mrežo lokalnih razstav Supermesto v vseh 17 četrtnih skupnostih. Prvi odprtji sta bili v torek, 13. oktobra, na Preglovem trgu in na osrednjem trgu v Polju na Zaloški cesti 190, tretje pa v sredo, 14. oktobra, v Kosezah na ploščadi Ulice bratov Učakar. Prvi sklop razstav bo odprt do 3. novembra 2026 v četrtnih skupnostih Moste, Polje in Šiška.

Aktualnost dogodka ni le komunikacijska. Za projektantsko in izvedbeno prakso je pomembno, da MOL vizijo izrecno lokalizira po četrtih: razstava je tri tedne hkrati postavljena v treh skupnostih, kar pomeni postopno terensko prevajanje mestnih prioritet v specifične prostorske probleme posameznih območij. Tudi simbolni sloj ni nepomemben: ob odprtjih je napovedana zasaditev 17 tako imenovanih Superdreves, kar potrjuje, da mesto zeleno infrastrukturo razume kot del identitete in ne le kot spremljevalni dekor investicij.

Od strateške vizije do četrtnega merila

Na uradni predstavitvi Supermesta je Ljubljana 2045 opredeljena kot vizija razvoja do leta 2045, utemeljena na treh razvojnih smernicah: odpornost na podnebne spremembe, dobra dostopnost ter kakovostna podoba mesta in mestne krajine. Ob tem MOL navaja še sedem interdisciplinarnih področij, med njimi »kratke razdalje vsakdanjih poti«, »živahna četrtna središča« in »narava do praga«. Vizija obenem predvideva rast, ki bo temeljila na prenovi navznoter in policentričnem urbanističnem razvoju.

Za stroko je ključno, da te formulacije ne ostanejo na ravni slogana. Če vizija govori o prenovi navznoter, to v praksi pomeni večji delež zgoščevanja in prestrukturiranja že urbaniziranih območij, nadomeščanje nekakovostnega stavbnega tkiva, usklajevanje novih programov z varstvom dediščine ter bistveno bolj natančno oblikovanje odprtega prostora. Če govori o policentričnem razvoju, to pomeni manj odvisnosti od enega samega središča in večjo projektantsko odgovornost za lokalna četrtna jedra, dnevne poti, mikromobilnost, socialno infrastrukturo in programirano parterno rabo.

  • Prenova navznoter zahteva preverjanje rezerv v obstoječem tkivu, ne le iskanja novih razvojnih robov.
  • Živahna četrtna središča pomenijo mešanje programov, peš dostopnost storitev in večjo prostorsko berljivost lokalnih centrov.
  • Mesto dobre dostopnosti pomeni prednost hoji, kolesarjenju in javnemu potniškemu prometu ter bolj selektivno parkirno politiko.
  • Narava do praga in kakovostna mestna krajina narekujeta senčenje, drevoredne poteze, prepustne površine in prostor za zadrževanje vode kot sestavni del projektne naloge.

Kaj je danes napovedano, kaj sprejeto in kaj trenutno velja

Pri Supermestu je treba jasno ločiti med strateško vizijo, javno predstavitvijo in pravno veljavnimi podlagami za posege v prostor. Napovedane in trenutno potekajoče so razstave, spremljevalne zasaditve ter predstavitve projektov pod okriljem vizije. Sprejeta in trenutno veljavna pa ostajata predvsem dva tipa podlag: občinski prostorski načrt ter sektorske strategije, med njimi Celostna prometna strategija MOL 2025–2032.

Uradna stran OPN MOL izrecno navaja, da izvedbeni del določa podrobnejše prostorske izvedbene pogoje in je neposredna pravna podlaga za vse posege v prostor v občini. To v strokovni praksi pomeni, da Supermesto usmerja, OPN pa še naprej normira. Vizija je zato pomemben razvojni kompas, vendar sama po sebi ne nadomesti veljavnih določil OPN, OPPN, prometnih režimov ali drugih področnih zahtev.

Na področju mobilnosti je pomembno, da je Mestni svet MOL 20. oktobra 2025 sprejel Celostno prometno strategijo MOL 2025–2032. Na uradni predstavitvi strategije so med poudarki navedeni varnejša in dostopnejša mobilnost, podnebna odgovornost ter tudi parkirna politika, ki omejuje rast skupne ponudbe parkirnih mest in spodbuja ozelenitev parkirnih površin. To je zelo neposreden signal za vse prenove ulic, sosesk in četrtnih središč.

Projektiranje četrti: manj generičnega urbanizma, več lokalne sestave

Prevod vizije na četrtno raven pomeni odmik od generičnih tipskih rešitev. V Ljubljani bodo merodajne predvsem razlike med gosto pozidanimi predeli, modernističnimi soseskami, obvozniškimi robovi, vaškimi jedri in območji večjih razvojnih preobrazb. Enaka gesla zato ne morejo dati enakih odgovorov: v eni četrti bo težišče na umiritvi prometa in prenovi javnega prostora, v drugi na dopolnilni stanovanjski gradnji, v tretji na novi skupnostni infrastrukturi, drugje pa na usklajevanju novih programov z dediščino ali krajino.

Dober primer takšne lokalne operativnosti je Parlamentarna četrt. MOL je 24. septembra 2026 objavila, da projekt preureditve tega območja povezuje spremembe prometne ureditve, zmanjšanje tranzitnega prometa, parkiranje za stanovalce, varnejšo hojo in kolesarjenje ter novo ozelenitev javnega prostora; hkrati je izrecno zapisala, da je projekt zasnovan v okviru Supermesta in CPS MOL 2025–2032. To je pravzaprav šolski primer, kako naj se vizija prevaja v projektantski brief: prek jasnega lokalnega problema, merljivega javnega učinka in usklajevanja med urbanizmom, prometom ter krajinsko arhitekturo.

Za prenovo javnega prostora bo odločilno, ali bo mesto v četrtih res dosledno izvajalo logiko kratkih vsakdanjih poti. To pomeni, da se kakovost četrti ne meri le v številu novih objektov, ampak v zaporedju varnih peš povezav, dostopu do postaj javnega prometa, senci, programu pritličij, bivanjski akustiki, mikroklimi in dostopnosti za starejše, otroke ter gibalno ovirane. V tem smislu je lokalizacija Supermesta dobrodošla: odpira prostor za projektiranje med stavbami, ne samo stavb samih.

Portfelj projektov že kaže, kam meri mestna transformacija

Na uradnem seznamu projektov, ki jih MOL umešča v okvir Supermesta oziroma širših razvojnih prioritet, je mogoče prepoznati več tipologij, pomembnih za četrtni razvoj. Na Barju je v teku projekt Center Barje, kjer naj bi med Peruzzijevo, Ižansko cesto in Iščico statično obnovili stavbo stare šole ter ob njej uredili večjo nadstrešnico za vaško tržnico in spremljevalne prostore; leto zaključka je na strani navedeno kot 2027. V Viču je MOL po uradni projektni evidenci julija 2026 začela graditi Center plezalnih športov Ljubljana z 5.500 m² notranjih in zunanjih plezalnih površin; tudi tu je naveden zaključek v letu 2027. Ob Povšetovi je kot projekt v teku naveden Mestni kare Povšetova s 360 mestnimi najemnimi stanovanji, podzemno garažo ter zunanjo prometno in komunalno infrastrukturo, s predvidenim zaključkom leta 2028.

Posebej pomenljiv je primer Baragovega semenišča. Projektna stran ga vodi kot projekt v teku s predvidenim zaključkom leta 2029, pri čemer navaja, da je bila na javnem natečaju junija 2023 izbrana prvonagrajena rešitev avtorjev Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič, krajinsko zasnovo pa je pripravila Urška Kristina Škerl. Hkrati je na strani prostorskih izvedbenih aktov razvidno, da je bil usklajeni predlog OPPN 16 Baragovo semenišče in Gospodarsko razstavišče objavljen 9. septembra 2026 v sklopu aktov v pripravi po ZUreP-2. To je pomembna strokovna lekcija: del Supermesta je že investicijsko in projektno artikuliran, vendar je prostorski akt za to območje na dan preverjanja še v postopku priprave in ne predstavlja že sprejetega OPPN v veljavi.

Največja vrednost sedanje faze Supermesta ni v tem, da je Ljubljana dobila še eno vizijo, temveč da je mesto začelo preverjati njeno uporabnost v realnem četrtnem prostoru. Če bo lokalizacija ostala le pri razstavah, bo njen učinek omejen. Če pa bo služila kot platforma za usklajevanje OPN, CPS, OPPN, investicijskih prioritet in projektnih nalog po četrtih, lahko postane relevanten operativni okvir za prenovo navznoter, policentrični razvoj in kakovostnejši javni prostor. Za stroko je to trenutek, ko je treba strategijo prevesti v prereze ulic, mikrolokacijske programe, faznost prenov, vodnogospodarske rešitve, standarde dostopnosti in natančno oblikovan odprti prostor. Prav na tej ravni bo mogoče presoditi, ali Supermesto pomeni dejansko urbanistično preobrazbo ali zgolj privlačno mestno naracijo.