Kaj bo od današnjih mest ostalo čez petdeset let?

Letos Dan arhitektov, osrednji strokovni dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, odpira vprašanje, ki zadeva bistvo arhitekturnega ustvarjanja:
kako načrtovati mesta in stavbe za prihodnost, ki si je ne znamo niti predstavljati.

»Zavedamo se, da si življenja čez nekaj desetletij ne znamo natančno zamisliti, kaj šele, da bi predvideli potrebe prihodnjih uporabnikov stavb, parkov ali ulic. Kljub temu z vso odgovornostjo načrtujemo arhitekturo in infrastrukturo za desetletja, morda celo stoletja naprej,« poudarjajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), organizatorici dogodka.
Prav to vprašanje – trajanje arhitekture in mesta v času – predstavlja osrednjo temo letošnjega Dneva arhitektov.

2075 – razmislek o času, trajanju in prilagodljivosti prostora

Letošnji dogodek nosi naslov 2075, s čimer organizatorji poudarjajo časovno razsežnost prostorskega načrtovanja.
V ospredju ni tehnološki optimizem futurističnih mest ali digitalizirane pametne infrastrukture, temveč razmislek o tem, kaj od današnjih mest bo preživelo naslednjih petdeset let – kako se stavbe in javni prostori starajo, preobražajo ter kako ohranjajo svojo funkcionalnost in identiteto v nenehno spreminjajočem se svetu.

Osrednji poudarek dneva bo razstava Slovenska arhitektura in prostor 2025, ki bo na ogled na Kongresnem trgu v Ljubljani in bo predstavila najnovejšo arhitekturno, urbanistično in krajinsko produkcijo slovenskih avtorjev.
Spremljal jo bo strokovni simpozij, namenjen interdisciplinarnemu razmisleku o prihodnosti grajenega prostora.

Od odprtih hiš Slovenije do strokovnega simpozija

Dopoldne bodo v sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije potekali vodeni ogledi izbranih nagrajenih arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih projektov po Ljubljani. Ti vpogledi v sodobno prakso predstavljajo most med teorijo, stroko in javnostjo.

Sredi dneva, ob 13. uri, bo na Kongresnem trgu uradno odprta razstava Slovenska arhitektura in prostor 2025, ki bo z izborom aktualnih del pokazala raznolikost in kakovost ustvarjalnosti članov zbornice.

Popoldanski del bo zaznamoval simpozij z naslovom 2075, ki ga kurira urbanist Marko Peterlin.
Prvi del bo namenjen pogledom strokovnjakov iz drugih disciplin – filozofije, sociologije, ekologije in umetnosti – o časovnosti prostora, drugi pa arhitektom, urbanistom in krajinskim arhitektom, ki bodo razmišljali o prihodnosti poklica.

»V času bliskovitih sprememb in neprestanih kriz, ko je okvir za vsakdanje odločitve vedno bolj nepredvidljiv, ostajajo načrtovalci prostora ena redkih oaz stabilnosti – sredi puščave konfliktov, podnebnih ekstremov in kratkoročnih ekonomskih logik,« so zapisali pri ZAPS.

Podelitev priznanj za arhitekturno odličnost

Večerni del Dneva arhitektov bo, kot vsako leto, posvečen podelitvi priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ki poudarjajo pomen kakovostnega arhitekturnega snovanja v vseh njegovih pojavnih oblikah.

Zlati svinčniki za odlično realizacijo so letos namenjeni projektom Hiša nad mestom, Alpska hiša in Pokopališče Ankaran.
Na področju prostorskega načrtovanja je priznanje prejela Cesta španskih borcev, avtorjev Mojce Kalan Šabec in Andreja Šabca.

Platinasti svinčnik je bil podeljen arhitektoma Milanu Zdravku Kovaču in Petru Kerševanu (1938–2024), medtem ko patinasti svinčnik letos prejme Srednja zdravstvena šola v Ljubljani, delo arhitektov Jurija Kobeta in Milene Todorić Toplišek.

Arhitektura kot misel o času

Dan arhitektov 2025 ne odpira vprašanja prihodnosti zgolj kot scenarija sprememb, temveč kot vajo iz odgovornosti in trajanja.
Arhitektura, ki presega trenutne trende, vedno znova preverja svojo odpornost, prilagodljivost in človeško mero – in prav v tem se skriva njena moč, da ostane pomembna tudi čez petdeset let.