Connect with us

Arhitektura

Izbrana najboljša arhitekturna rešitev za Baragovo semenišče

Objavljeno

dne

Za najboljšo rešitev za prenovo poslopja Baragovega semenišča je ocenjevalna komisija izbrala delo skupine arhitektov Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič. Avtorica krajinske zasnove je Urška Kristina Škerl.

Javno naročilo za natečaj je bilo objavljeno na začetku decembra lani, rok za oddajo ponudb se je iztekel 18. maja. Na natečaj, ki ga je ljubljanska občina pripravila v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS), je prispelo devet rešitev.

“Predlagana zasnova v največji meri odgovarja ključnim merilom ocenjevanja, še posebej s tem, ko združuje kulturno-varstvene vidike z nastalo urbanistično situacijo v krajinsko premišljeni, konceptualno čisti in jasni arhitekturni zasnovi. Najbolje je rešena tudi funkcionalna zasnova delovanja vseh programov in omogočanjem njihove dolgoročne prilagodljivosti. Kakovostna arhitekturna zasnova prestavlja zanimiv vidik odnosa do Plečnikove arhitekturne dediščine, kjer uspe avtorjem s sodobnim avtorskim izrazom pokazati primerno spoštovanje do dostojanstva spomenika in njegove pričevalnosti. Funkcionalna zasnova omogoča primerno dostopnost in povezanost vseh vsebin, dobro akustiko in vidljivost vseh dvoran. Zasnova se je med vsemi predlogi na natečaju izkazala za najbolj racionalno tudi z vidika gospodarne izvedbe in delovanja stavbe.” (Iz poročila komisije.) Foto: ZAPS

Komisija, ki ji je predsedoval arhitekt in nekdanji ljubljanski podžupan Janez Koželj, je v poročilu zapisala, da predlog odlikuje jasna zasnova dopolnitve Baragovega semenišča. “Prizidana stavba se v gabaritu nasloni na prvotno Plečnikovo zasnovo, vendar v povsem novi, sodobni govorici. Podolgovat stavbni volumen, ki naglaša vhod v Mladinsko gledališče z novega vzhodnega trga, pa ne preglasi nedokončanega obroča Plečnikovega semenišča, ampak mu da večjo veljavo,” so ocenili.

Znotraj oboda uspe avtorjem zasnovati sodoben prostorsko-programski hibrid, ki v najboljši možni meri pokaže, da je z nadaljevanjem zasnove prvotne zasnove stavbe mogoče oblikovati sodoben prostor našega časa. Zasnova nove stavbe je inteligentna, urejena in zadržana,” ocenjuje komisija.” Foto: ZAPS

Zmagovalna rešitev nadaljuje krožno zasnovo semenišča do treh četrtin, kar po mnenju komisije ustvarja vtis neskončnosti obodnega obroča. Ob oboku je prislonjeno podolgovato severno krilo pročelja gledališča v obliki vitkega kvadra, ki se v razmerjih celotne vzhodne fasade podreja krožnemu volumnu semenišča.

Arhitekturna rešitev predvideva v medetaži tudi kavarno in ozelenjen atrij ter garažo, prek katere bo mogoče neposredno dostopati do različnih delov stavbe. Vsi deli programa pa so dosegljivi skozi krožno zasnovo starega in novega Baragovega semenišča. Pionirski dom bo pridobil nove prostore v dveh etažah, kjer se posamezni prostori povežejo med seboj za potrebe večjih učilnic ali vadbenih sob. Pred vhodom v gledališče pa je med drugim predviden nov trg. Parkovna ureditev, ki obkroža Baragovo semenišče, naj bi se prek podaljška Valjhunove ulice razširila do Navja.

»Zadržana, a hkrati najbolj inventivna prostorska zasnova je bila tudi zaradi svojega občutljivega odnosa do obstoječega in vzpostavitve pravih razmerij med njim in novo dodanimi programi velikega obsega, prepoznana za najbolj kakovostno in celovito v obliki, da ob Plečnikovi arhitekturi z jasno distinkcijo omogoči sobivanje vseh vsebin, duhu prostora in časa primerno.«

Z izborom najboljše arhitekturne, urbanistične in krajinsko-arhitekturne zasnove bosta Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom dobila dodatne prostore. Za to območje se sicer pripravlja tudi občinski podrobni prostorski načrt, ki vključuje Gospodarsko razstavišče in zemljišče ob Linhartovi, namenjeno hotelski in mešani, pretežno stanovanjski dejavnosti. “Investicija bo za to območje pomenila možnost vzpostavitve živahnega mladinskega kulturnega središča, odprtega in dostopnega vsem,” beremo v poročilu o namenu naložbe v tem delu Ljubljane.

Ocena naložbe po mnenju arhitektov sicer znaša 48,6 milijona evrov (brez DDV-ja).

Arhitektura

Prenova železniške postaje Ljubljana: SAZU podpira Marka Mušiča

Objavljeno

dne

Ob napovedi odstranitve notranje ureditve Železniške postaje v Ljubljani je razred za umetnosti SAZU izrazil nasprotovanje kakršnim koli posegom v notranjo ureditev postaje. Pozivajo, naj pritličje kolodvora ostane javen, potnikom namenjen prostor.

Kot so pri razredu za umetnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) zapisali v izjavi za javnost, odločno nasprotujejo posegom “v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena”.

»Stara železniška postaja iz leta 1848 je osrednja ljubljanska znamenitost evropskega pomena,« je razred za umetnosti SAZU zapisal, da odločno nasprotuje kakršnim koli posegom v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena. 

Razred za umetnosti SAZU je v izjavi za javnost spomnil, da je skozi več kot 70 let zanemarjeno, groteskno predelano in prizidano, opuščeno in odpisano stavbo med letoma 1986 in 1996 ter po zmagi na arhitekturnem natečaju vzorno prenovil in rekonstruiral akad. Marko Mušič. S tem je kolodvor zopet prezentiral v polnem blišču bidermajerske, na Dunaju zrisane arhitekture. V Mušičevi notranji ureditvi potnikom namenjenih prostorov pritličja pa je podedovane vrednote obogatil in povzdignil z lastno vrhunsko ustvarjalnostjo. V odpisani stavbi preteklosti je ustvaril najlepše javne prostore sodobne Ljubljane. Zato razred za umetnosti SAZU odločno nasprotuje kakršnim koli posegom v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena. »Obenem pa odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta in zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem Ljubljane namenjen prostor. Torej takšen, kot ga je akad. Marko Mušič vrhunsko izoblikoval,« so še opozorili in dodali, da je Mušič prostor oblikoval kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je, skupaj s postajno stavbo, tudi v najširših evropskih razsežnostih edinstven, dragocen in žlahten ponos Ljubljane. Pod izjavo se je v imenu članov V. razreda za umetnosti SAZU podpisal akademik prof. dr. Jožef Muhovič.

Nihče ne vpraša občanov, čeprav gre za simbol mesta

Milan Zdravko Kovač je slovenski arhitekt, ki je zaslovel na področju arheološkega konservatorstva. Že pred časom je opozoril, da ljubljanska oblast troši nesorazmerno veliko denarja za slabše rešitve. Je tudi velik nasprotnik gradnje garaže pod ljubljansko tržnico. Februarja letos je v Dnevniku pisal o tem, da je Atelje Marko Mušič 19. februarja 2025 prejel obvestilo Dejana Jurkoviča, vodje sektorja za investicije, o odstranitvi notranje ureditve postajnega poslopja Železniške postaje Ljubljana – do česar naj bi prišlo v začetku junija. Atelje Marko Mušič je na podlagi originalnih načrtov z Dunaja notranjost poslopja železniške postaje obnovil med letoma 1987 in 1996. Med drugim je bil rekonstruiran tudi stolpič z uro, ki se je porušil ob potresu leta 1895. V dopisu je bil arhitekt Mušič obveščen, da ima na podlagi zakonodaje pravico pred pričetkom del fotografirati obstoječe stanje. Arhitekt Kovač je ob tem vprašal, kdo odloča o uničenju kulturne dediščine našega mesta. »Nihče ne vpraša nas, občanov, čeprav gre za simbol mesta, ki se uničuje z evropskim denarjem, tega pa bo treba vrniti,« je ocenil, da uničevanje poteka stihijsko, samovoljno ali s tihim privoljenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana. Državnega prostorskega načrta (DPN), ki bi moral biti osnova za kakršno koli projektiranje, pa po Kovačevih besedah še vedno ni.

Mušič: Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti

Tudi arhitekt in Prešernov nagrajenec Mušič tej nameri seveda ostro nasprotuje in trdi, da mora pritličje kolodvora ostati takšno, kot je – marca je javno pismo naslovil na Ministrstvo za infrastrukturo. »Nikoli nisem pomislil, da je to v moji ljubljeni, kultivirani in omikani Ljubljani sploh mogoče. Najprej zato, ker sem bil in sem še vedno prepričan, da mora pritličje našega kolodvora za vedno ostati v osnovni funkciji, za katero je bila postaja takrat, leta 1848, zgrajena. Da mora torej za vedno ostati reprezentativni javni mestni, potnikom namenjeni prostor,« je Dnevnik navedel Mušičeve besede. Potniške postaje so po njegovem mnenju sodobna vrata v mesto. »Zato so za vse, ki v mesto prihajajo, prvi stik z nami, z našo kulturo in omikanostjo,« je še zatrdil. Mušičev atelje je zmagal na jugoslovanskem dvostopenjskem anonimnem urbanistično-arhitekturnem natečaju, za svoj arhitekturni dosežek pa je prejel strokovna priznanja. Notranjo ureditev kolodvora so predstavljali na razstavah in jo objavili tudi v knjigah. »Ostajam trdno prepričan, da se zlovešča napoved ukradenega kolodvora ne sme uresničiti,« je poudaril in nadaljeval: »Ne zaradi prizadetega arhitekta, temveč zaradi nepopravljivo prizadete Ljubljane ter njenih meščank in meščanov. Zato je moj glas protesta nepomemben ob glasu Ljubljančank in Ljubljančanov, ki o brisanju legendarne, nenadomestljive vrednote svojega mesta očitno sploh niso obveščeni.« Komentiral je, da je ob tem zanimivo, pa tudi srhljivo, kako zlahka sektor za investicije v železnice ministrstva za infrastrukturo uniči in izbriše vsekakor zares drago notranjo ureditev, ki so jo plačale Slovenske železnice. »Ne igra steklenih biserov, temveč igra z našim, davkoplačevalskim denarjem, s katero bodo lastniku hotela prihranili stroške preurejanja kolodvora za njegove potrebe,« je opozoril.

Arhitekt Mušič je sicer še pred novinarskim ogledom gradbišča javno s pismom nasprotoval odstranitvi notranje ureditve, ki je bila zasnovana po načrtih njegovega ateljeja in zanjo prejel tudi nagrado. Ministrica Alenka Bratušek je zatem sporočila, da so ga obvestili, če bi želel vzeti karkoli iz svoje ureditve pritličja ljubljanske železniške postaje, preden jo porušijo.

Postajno poslopje železnice je varovano kot stavbna dediščina, kar pa ne velja za prizidka

Po poročanju Dnevnika so jim z ministrstva za infrastrukturo odgovorili, da bodo Mušičevo notranjost zaenkrat ohranili takšno kot je – vse dokler ne bodo končali z izgradnjo novega nadhoda, predvidoma v drugi polovici leta 2026. Od Zavoda za varstvo kulturne dediščine so sicer dobili soglasje, da lahko objekt ljubljanske železniške postaje ohranijo samo v osnovnem gabaritu iz leta 1849. Kar pomeni, da lahko porušijo severovzhodni in severozahodni prizidek in tudi morebitne Mušičeve avtorske elemente v omenjenih dveh delih. Skladno z veljavnim zazidalnim načrtom je v objektu železniške postaje dopustno urediti poslovno upravne ter trgovsko gostinske dejavnosti, omogočena je bila tudi hotelska dejavnost. Ministrica Alenka Bratušek pa je dejala, da se bodo o prihodnosti Mušičeve dediščine pogovarjali v prihodnosti, ko bo jasno, kaj naj bi se v tej stavbi dolgoročno sploh dogajalo. Po njenih besedah je ključnega pomena, da projektanti sodelujejo z ministrstvom za kulturo oziroma z zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD).

Izjava za javnost: Odstranitev notranje ureditve postajnega poslopja Železniške postaje Ljubljana


“Stara železniška postaja iz leta 1848 je osrednja ljubljanska znamenitost evropskega pomena. Skozi več kot 70 let zanemarjeno, groteskno predelano in prizidano, opuščeno in odpisano stavbo je med letoma 1986 in 1996 ter po zmagi na arhitekturnem natečaju vzorno prenovil in rekonstruiral akad. Marko Mušič. S tem je kolodvor zopet prezentiral v polnem blišču bidermajerske, na Dunaju zrisane arhitekture. V Mušičevi notranji ureditvi potnikom namenjenih prostorov pritličja pa je podedovane vrednote obogatil in povzdignil z lastno vrhunsko ustvarjalnostjo. V odpisani stavbi preteklosti je ustvaril najlepše javne prostore sodobne Ljubljane.

Zato razred za umetnosti SAZU odločno nasprotuje kakršnim koli posegom v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena. Obenem pa odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta in zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem Ljubljane namenjen prostor. Torej takšen, kot ga je akad. Marko Mušič vrhunsko izoblikoval. Kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je, skupaj s postajno stavbo, tudi v najširših evropskih razsežnostih edinstven, dragocen in žlahten ponos Ljubljane.”

V imenu članov V. razreda za umetnosti SAZUakademik prof. dr. Jožef Muhovič, tajnik razreda

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Arhitekt Mušič kritično o prenovi železniške postaje v Ljubljani: “Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti”

Objavljeno

dne

V kratkem nameravajo odstraniti del ljubljanske železniške postaje, ki ga je v preteklosti zasnoval arhitekturni atelje akademika in arhitekta Marka Mušiča. Ta tej nameri ostro nasprotuje in trdi, da mora pritličje kolodvora ostati takšno, kot je.

Ministrstvo za infrastrukturo, natančneje sektor za investicije v železnice, je arhitekta in akademika Marka Mušiča februarja obvestilo, da bodo odstranili notranjo ureditev pritličja ljubljanske železniške postaje, ki jo je med letoma 1987 in 1996 obnovil Mušičev arhitekturni atelje. To naj bi se zgodilo v začetku junija v okviru nadgradnje železniške infrastrukture na območju ljubljanske železniške postaje. Dela bodo zajemala rušitev severozahodnega in severovzhodnega prizidka ter odstranitev notranje ureditve.

Notranjost glavne dvorane železniške postaje je delo arhitekta Marka Mušiča in naj bi jo junija letos porušili. Foto: Atelje Marko Mušič

Marka Mušiča je novica, da so ljubljanskemu kolodvoru, kot ga poznamo, šteti dnevi, presenetila. »Nikoli nisem pomislil, da je to v moji ljubljeni, kultivirani in omikani Ljubljani sploh mogoče. Najprej zato, ker sem bil in sem še vedno prepričan, da mora pritličje našega kolodvora za vedno ostati v osnovni funkciji, za katero je bila postaja takrat, leta 1848, zgrajena. Da mora torej za vedno ostati reprezentativni javni mestni, potnikom namenjeni prostor.« Kot glavni arhitekt in avtor prenove stavbe ter notranje ureditve javnih, potnikom namenjenih prostorov pritličja se z namero odstranitve ne strinja. »Medtem ko so bila v preteklosti vrata v mesto v mestnem obzidju in daleč od njegovega jedra, so dandanes potniške postaje v njegovem središču sodobna vrata v mesto. Zato so za vse, ki v mesto prihajajo, prvi stik z nami, z našo kulturo in omikanostjo,« meni Mušič.

Mušičev atelje za arhitekturni dosežek prejel strokovna priznanja

Mušičev atelje se je ureditve ljubljanske potniške postaje lotil po tem, ko je zmagal na jugoslovanskem dvostopenjskem anonimnem urbanistično-arhitekturnem natečaju. O kvaliteti njihove prenove in notranje ureditve so pisali ugledni presojevalci arhitekture, nadaljuje gospod Mušič: »Peter Krečič je v pritličju zahodnega krila urejeno mestno sprejemnico, ki so jo ob otvoritvi ponosno poimenovali tudi postajna vrata Evrope, označil kot remek izjemnih kvalitet. Ivan Sedej pa je med drugim zapisal, da je naša notranja ureditev vzorčni in vzorni primer občutljive prenove ter nauk za prihodnost preteklosti.«

Mušičev atelje je za svoj arhitekturni dosežek prejel strokovna priznanja. Notranjo ureditev kolodvora so predstavljali na razstavah in jo objavili v knjigah. Za danes 84-letnega Mušiča, njegove kolegice in kolege, ki so pri uresničenju te arhitekturne vizije sodelovali, je načrtovana odstranitev boleča izguba. »Zato ostajam trdno prepričan, da se zlovešča napoved ukradenega kolodvora ne sme uresničiti. Ne zaradi prizadetega arhitekta, temveč zaradi nepopravljivo prizadete Ljubljane ter njenih meščank in meščanov. Zato je moj glas protesta nepomemben ob glasu Ljubljančank in Ljubljančanov, ki o brisanju legendarne, nenadomestljive vrednote svojega mesta očitno sploh niso obveščeni.«

Sogovornik se je obregnil še ob izvajalce, ki načrtujejo novo podobo ljubljanskega železniškega prometa, med drugim naj bi na območju železnice nastal hotel. »Ob tem je zanimivo pa tudi srhljivo, kako zlahka sektor za investicije v železnice ministrstva za infrastrukturo uniči in izbriše vsekakor zares drago notranjo ureditev, ki so jo plačale Slovenske železnice. Ne igra steklenih biserov, temveč igra z našim, davkoplačevalskim denarjem, s katero bodo lastniku hotela prihranili stroške preurejanja kolodvora za njegove potrebe.«

Marko Mušič je sin arhitekta Marjana Mušiča in učenec velikega Edvarda Ravnikarja.












Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu

Objavljeno

dne

Stekleni paviljon, ki poleg poštne službe vključuje tudi filatelistično ponudbo, subtilno vstopa v prostor Trga sv. Petra v Rimu, kjer vzpostavlja dialog z monumentalno Berninijevo kolonado.

Mobilno pošto Vatikana sta za jubilejno leto 2025 zasnovala arhitekturni studio AMDL Circle in Michele De Lucchi kot mnogokotno arhitekturno strukturo, ki se v eni najbolj prepoznavnih javnih površin na svetu – na Trgu sv. Petra – umešča z izrazitim občutkom za prostor in simboliko.

Postavljena v neposredni bližini Berninijeve kolonade iz 17. stoletja, je lahka in začasna struktura oblikovana z lastno estetsko in tehnično identiteto, hkrati pa z globokim spoštovanjem do arhitekturno in zgodovinsko izjemno pomembnega konteksta, ki predstavlja enega ključnih simbolov krščanstva.

Projekt uteleša raziskovanje začasne arhitekture, ki v duhu AMDL Circle išče ravnotežje med sodobnimi potrebami hitro spreminjajoče se družbe in občutljivim vklapljanjem v obstoječe prostorske okoliščine. Objekt je bil javnosti predstavljen decembra – le nekaj dni pred tem, ko je papež Frančišek odprl sveta vrata bazilike. Mobilno pošto je naročila družba Poste Italiane, ki jo je nato podarila Poste Vaticane.

Dialog med sodobnimi materiali in zgodovinskim prostorom

Paviljon se nahaja v delu kolonade pod Charlemagneovim krilom in se z zgodovinsko kamnito arhitekturo povezuje preko skrbno izbranih materialov, kot so les, bron in steklo. Konstrukcija je zasnovana kot montažni sistem, ki omogoča hitro sestavo in razstavo – celoten objekt je mogoče postaviti ali razstaviti v 48 urah. Vsebuje tako filatelistično razstavo kot poštno poslovalnico ter tako združuje funkcijo razstavnega prostora in javne storitve.

Zgradba ne vključuje nobenih arhitekturnih ovir, popolnoma je dostopna vsem uporabnikom. Osnovni tloris ima šestnajst stranic, konstrukcijski elementi so izdelani iz lesa z zaključki iz kovine, zunanji ovoj pa je popolnoma zastekljen, kar omogoča stalno vizualno povezanost med notranjostjo paviljona in trgom. Vrh paviljona zaključuje lebdeča strešna plošča iz kovine v bronastem odtenku, ki nudi zavetje okoli celotnega oboda. Vhod je oblikovan iz enakega materiala.

Modularna notranjost – med funkcionalnostjo in doživetjem

Notranjost paviljona združuje razstavni prostor za filatelistične zbirke in poštne storitve. Razporeditev je zasnovana z uporabo premičnih sten iz navpičnih lesenih letvic, ki omogočajo prilagodljivo členitev prostora brez popolne ločitve posameznih območij.

Vitrina za filatelistične eksponate poteka v krožnem gibanju in vodi do treh pultov – dveh za prodajo filatelističnih izdelkov ter enega za klasične poštne storitve. Sledijo namensko oblikovane mize za svetovanje in osrednji prostor za udobno čakanje.

Naravna svetloba se prek prosojnega ovoja bogato razliva po prostoru, medtem ko enakomerna umetna osvetlitev zagotavlja optimalno osvetljenost skozi ves dan. Notranja oprema iz lesa, zasnovana po meri, v prostoru ustvarja topel, nevtralen ambient in hkrati odraža identiteto znamke Poste Italiane, za katero je interier posebej oblikoval AMDL Circle.

Paviljon s svojo transparentno zasnovo ponuja izjemne poglede na trg, baziliko in kolonado, ter s tem deluje tudi kot razgledna točka – prostor, kjer obiskovalec ob opravkih doživi tudi arhitekturno in duhovno veličino kraja.

Lokacija: Rim (Italija)
Leto izvedbe: 2024
Avtorji: AMDL Circle in Michele De Lucchi
Projektna ekipa: Angelo Micheli, Giacomo Nava (vodilni arhitekt), Alessandro Bonfiglio, Alberto Nason, Emanuele Maria Novembre, Marta Provenzano
Foto: Alberto Novelli

Nadaljuj z branjem
OKOLJE17 ur nazaj

Svetovni dan Zemlje: Naša moč, naš planet

Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom “Naša moč, naš planet“, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji...

OKOLJE3 dnevi nazaj

Akcija čiščenja Ljubljanice: letos iz vode potegnili več kot pol tone odpadkov

V akciji tradicionalnega čiščenja reke Ljubljanice so potapljači iz vode potegnili za 580 kilogramov odpadkov, med katerimi so bili tudi...

DEDIŠČINA5 dni nazaj

Projekt Šola prenove: priznanja za kakovostno prenovo stavbne dediščine

Prenove starih hiš v sklopu projekta Šola prenove dokazujejo visoko kulturo posameznikov in njihovo razumevanje, da bivalna dediščina ne gradi...

GRADNJA6 dni nazaj

Kitajci podirajo mejnike gradnje: kmalu bo zgrajen najvišji most na svetu

Nov gradbeni mejnik Kitajcev, ki bodo junija na jugozahodu države odprli najvišji most na svetu. Na najvišji točki bo visel...

PRENOVE/OBNOVE6 dni nazaj

Inšpekcijski nadzor ni našel nepravilnosti pri obnovi gradu Turjak

Potem ko je profesor na mariborski fakulteti za gradbeništvo Igor Sapač izrazil dvom o strokovnosti izvedbe prenove gradu Turjak, so...

Dizajn1 teden nazaj

MODUL EDGE prejemnik nagrade Red Dot Design Award 2025

TEM, vodilni slovenski proizvajalec stikal in vtičnic v regiji, je za svojo novo linijo MODUL EDGE prejel eno najprestižnejših mednarodnih priznanj...

ZNANOST IN TEHNOLOGIJA1 teden nazaj

Negativen vpliv umetne inteligence na okolje

Poraba električne energije v podatkovnih centrih se bo do leta 2030 več kot podvojila, k čemur bodo prispevala orodja umetne...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Tudi v Halozah niso naklonjeni vetrnim elektrarnam

Prebivalci Haloz, ki nasprotujejo postavitvi petih vetrnih elektrarn, so se združili v civilno iniciativo. Zdaj so se jim pridružili še...

DOGODKI2 tedna nazaj

Mednarodni industrijski sejem 2025 (MIS): poudarek na napredku gospodarstva in vzdrževanju

Mednarodni industrijski sejem (MIS) in Sejma komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodnih tehnologij (KOMOT) se je osredotočil na ključne...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

GENERALI ZAVAROVALNICA VABI MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA K NATEČAJU SME EnterPRIZE

Nagrajene bodo najboljše trajnostne prakse – med nagrajenimi je lahko tudi vaša! Ste v podjetju razvili nov trajnostni model? Izvajate...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.