Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni razstavi sodobne umetnosti. Po odločitvi Evropske komisije bodo sredstva, ki so bila doslej namenjena bienalu, preusmerjena v podporo evropski filmski produkciji in razvoju sodobnih tehnologij.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen je pred dnevi na družbenem omrežju X zapisala, da odprtje ruskega nacionalnega paviljona ni skladno z vrednotami, ki jih želi Evropska unija podpirati s financiranjem kulturnih projektov. Ob tem je poudarila, da bi morale pobude, financirane z evropskim javnim denarjem, prispevati h krepitvi demokratičnih vrednot, ki po njeni oceni v današnji Rusiji niso spoštovane.

Prekinitev subvencije v višini dveh milijonov evrov

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier je 21. julija sporočil, da je Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) po opravljeni pravni presoji in na priporočilo Evropske komisije sprejela odločitev o prekinitvi tekoče subvencije Beneškemu bienalu v višini dveh milijonov evrov.

Po njegovih besedah morajo kulturni projekti, financirani iz evropskih javnih sredstev, varovati demokratične vrednote ter spodbujati odprt dialog, raznolikost in svobodo izražanja. Dodal je, da teh načel današnja Rusija po stališču Evropske komisije ne spoštuje.

Rusija se na bienale vrača po začetku vojne v Ukrajini

Rusija letos prvič sodeluje na Beneškem bienalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja 2022. V svojem nacionalnem paviljonu predstavlja razstavo The Tree is Rooted in the Sky (Drevo je zakoreninjeno na nebu), pri kateri poleg ruskih sodelujejo tudi številni mednarodni umetniki.

Pri projektu sodeluje več kot 50 mladih glasbenikov, pesnikov in filozofov iz Rusije ter drugih držav, med njimi Argentine, Brazilije, Malija in Mehike. Ruski delegat za mednarodne kulturne izmenjave Mihail Švidkoj je marca letos za Art News poudaril, da razstava po njegovem mnenju dokazuje, da ruska kultura ostaja vpeta v mednarodni prostor. Ob tem je dejal, da so želeli ustvariti projekt, v katerem se prepletajo različni kulturni glasovi in jeziki.

Leta 2022 so ruski umetniki, ki bi morali nastopiti na bienalu, v znak protesta proti vojni svoje sodelovanje odpovedali, dve leti pozneje pa je Rusija svoj nacionalni paviljon prepustila Boliviji.

Na letošnjem bienalu sodeluje 99 držav

Za obiskovalce je 61. mednarodni umetnostni bienale vrata odprl 9. maja, razstave v beneškem Arzenalu, Vrtovih in na drugih prizoriščih pa bodo na ogled do 22. novembra. Letos sodeluje 99 držav, med njimi tudi Izrael, kar predstavlja opazno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko se je predstavilo 88 držav.

Slovenijo zastopa projekt Zvočna sled nevidne hiše kolektiva Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Slovenski predstavniki so bili med približno 200 umetniki, kustosi in drugimi kulturnimi delavci, ki so pred odprtjem bienala podpisali odprto pismo s pozivom k izključitvi Izraela iz letošnje prireditve.

S projekcijo filma Slovesnost v Cukrarni odpirajo razstavo mednarodno uveljavljenega britanskega umetnika Phila Collinsa. Film spremlja nenavadno potovanje kipa Friedricha Engelsa iz vasi na vzhodu Ukrajine v Manchester, mesto, kjer je Engels več kot dve desetletji živel in deloval. Delo skozi premišljen vizualni jezik odpira vprašanja družbene stvarnosti sodobne Velike Britanije in hkrati uvaja obiskovalce v razstavo z naslovom Nič ni neizogibno.

Obiskovalci bodo lahko spoznali ustvarjalca, katerega opus se giblje med filmom, videom, glasbo, performansom in družbenokritičnim komentarjem. Razstavo bodo odprli ob 19. uri s projekcijo filma Slovesnost (Ceremony), na kateri bo prisoten tudi umetnik.

Phil Collins, vizualni umetnik, filmski ustvarjalec in pedagog, živi ter ustvarja med Berlinom in Wuppertalom. V svojem delu prepleta osebne zgodbe z družbenimi vprašanji ter pozornost namenja posameznikom in skupnostim, katerih glasovi pogosto ostajajo na robu javnega prostora.

Poezija vsakdana kot prostor družbenega razmisleka

Na prvi pogled Collinsova dela ne delujejo izrazito politično ali kritično. Njegove pripovedi so pogosto asociativne in večplastne, kompleksne teme pa razkrivajo postopoma skozi različne pripovedne ravni. Kot poudarja kustosinja razstave Alenka Gregorič, številni projekti nastajajo v tesnem in dolgotrajnem sodelovanju s skupnostmi ter posamezniki.

Umetnika zanima, kako ideologija, popularna kultura, delo, želje in kolektivni spomin oblikujejo vsakdanje življenje. Z občutljivim prepletanjem intimnega in družbenega nenehno preizprašuje ustaljene pristope dokumentarnega pripovedovanja. Rezultat so dela, ki so hkrati čustveno močna, formalno inovativna in pozorna do poetičnosti vsakdanjih izkušenj.

Umetnost med zgodovino, skupnostjo in glasbo

Pomemben del Collinsovega ustvarjanja predstavlja raziskovanje razmerja med osebnimi zgodbami in širšimi zgodovinskimi procesi. Pogosto se osredotoča na kraje, zaznamovane s političnimi spremembami, družbenimi pretresi ali zgodovino zatiranja.

Posebno mesto v njegovem opusu ima glasba. Ta ni zgolj spremljava podobam, temveč deluje kot družbeni prostor povezovanja, izražanja in oblikovanja novih predstav o skupnem življenju. Kot poudarja Gregoričeva, glasba v njegovih delih pogosto postane sredstvo, prek katerega skupnosti spregovorijo o svoji identiteti, izkušnjah in prihodnosti.

Razstavni program je zasnovan kot tritedenski cikel projekcij, ki se bo skozi celotno trajanje razstave ponavljal. Vsako delo bo za en teden prevzelo osrednji razstavni prostor, nato pa se bo cikel začel znova.

Prvi bo na ogled film Slovesnost, večplastno delo, ki združuje elemente filma ceste, eksperimentalne televizije in množičnih socialističnih prireditev. Ob tem odpira razmislek o družbenih razmerah v Veliki Britaniji 21. stoletja ter ponovno obuja idejo komunizma kot možne alternative prevladujočim oblikam kapitalistične družbe, ki danes močno vplivajo na politično, gospodarsko in tudi zasebno življenje posameznika.

Filmski poklon Glasgowu in ustvarjalni retrospektivni pogled

Delo Kompilacija št. 1 (Mixtape #1) ponuja nekonvencionalen vpogled v več kot dve desetletji Collinsovega ustvarjanja. Sestavljeno je iz kolaža filmskih izsekov, fragmentov, glasbenih videov, animacij in doslej neobjavljenega gradiva, ki skupaj ustvarjajo edinstven pregled umetnikovega razvoja.

Na razstavi bo predstavljeno tudi delo Jutri je vedno predaleč (Tomorrow Is Always Too Long), nastalo po enoletnem sodelovanju z javnimi ustanovami v Glasgowu. Film je zasnovan kot sodobna urbana simfonija in hkrati osebna umetniška posvetitev škotskemu mestu.

V okviru programa Slovenske kinoteke D-day: dan za dokumentarec bodo 16. junija predvajali tudi Collinsov film Zrušite zidove (Bring Down the Walls) iz leta 2020, ki nadaljuje umetnikovo raziskovanje razmerij med družbo, zgodovino in možnostmi skupnostnega delovanja.

Ljubljana tudi letos gosti festival Svetlobna gverila, ki z umetniškimi postavitvami oživlja različne mestne lokacije. Jubilejna, 20. izvedba festivala raziskuje raznolikost na več ravneh ter presega ustaljene okvire svetlobne umetnosti, pri čemer v ospredje postavlja vprašanja skupnosti, identitete in sodobnega prostora.

20.mednarodni festival Svetlobna gverila se bo začel drevi ob 21.30 v Galeriji Vžigalica in njeni okolici, potekal pa bo vse do 20. junija. Poleg osrednje skupinske razstave v Galeriji Vžigalica, ki se zaključuje v okviru Poletne muzejske noči, bodo tudi letos organizirana priljubljena kolesarska vodstva po festivalskih prizoriščih. Vodstva bodo potekala ob sredah in sobotah, zbirno mesto pa bo pred Galerijo Vžigalica ob 21. uri. Prvo bo na sporedu v soboto, 30. maja.

Festival Svetlobna gverila v Ljubljani neprekinjeno poteka že od leta 2007 in je namenjen predstavitvi sodobne vizualne ter novomedijske umetnosti, v kateri ima osrednjo vlogo medij svetlobe. Organizator festivala je Forum Ljubljana, ki projekt pripravlja v sodelovanju s številnimi partnerji in koproducenti.

Med osebnimi zgodbami in vprašanji sodobne družbe

Letošnja izvedba poleg svetlobnih instalacij, projekcij in ambientalnih postavitev v galerijskih ter javnih prostorih vključuje tudi performativne dogodke. Festival tako vstopa tudi na področje scenskih umetnosti in širi razumevanje svetlobe kot izraznega sredstva.

Osrednja tema jubilejnega festivala je raznolikost, ki se po besedah organizatorjev odraža tako v različnih pristopih k uporabi svetlobe kot tudi v raznolikih vsebinskih poudarkih umetniških del. Umetniki svetlobo uporabljajo kot oblikovni element, nosilca simbolnih pomenov ali politične geste, pri čemer pomembno vpliva na gledalčevo doživljanje prostora in zaznavanje okolja.

Predstavljena dela segajo od intimnih in osebnih pripovedi do širših razmislekov o tehnologiji, okolju, identiteti in sodobni družbi. Tema raznolikosti je zasnovana tudi kot poudarek odprtosti, dialoga in sprejemanja mnogoterosti kot pomembne družbene vrednote.

Povezovanje mladih ustvarjalcev in nove umetniške produkcije

Pomemben del festivala ostaja tudi povezovanje različnih ustvarjalcev, izobraževalnih institucij in produkcijskih okolij. Laboratorij Svetlobne gverile je namenjen predvsem mlajšim avtorjem, ki pod mentorstvom strokovnjakov, pedagogov in umetnikov razvijajo nove projekte in umetniške prakse.

Posebno mesto ima tudi cikel Supernove, v okviru katerega bodo v javnem prostoru premierno predstavljene nove svetlobne postavitve umetnic in umetnikov mlajše generacije. Festival tako ostaja prostor raziskovanja, sodelovanja in razvoja sodobne svetlobne umetnosti.

URNIK & LOKACIJE

GALERIJA VŽIGALICA [DO 23. 8.]

David Nez: Hipnagogija / Votlina fantomov  [orig. Hypnagogia / Cave of phantoms]
Jurij Hartman: Zaradi interneta 1 & 2 [orig. Because the Internet 1 & 2]
Matej Bizovičar: Kapsule črne kocke
SŠOF Ljubljana: Kapsule – kovčki

Ostale lokacije [do 20. 6.]

TRG FRANCOSKE REVOLUCIJE

CANEMORTO: Sijajni kombi [orig. The Radiant Van]

PARK KRIŽANKE
ALUO v Ljubljani – Unikatno oblikovanje, 2. letnik: Vzporedni svetovi
Aluo v Ljubljani – VANM / Maya Franko & Brina Lekše: Spregledane
Vrt ob Križevniški cerkvi
Matjaž Pogačnik, Jakob Lavrič: Kresničke

ZRC / Gosposka 13 – nekdanje krojaštvo Žika
Boris Beja, Jan Češnjevar, Jure Jelenc in Naja Ražem: Kolesarska avba [Cycling avba]

Ferantov vrt, Slovenska cesta 9b, zunanja rotunda
ALUO – Oddelek za industrijsko oblikovanje in Fakulteta za elektrotehniko: Soobstoj

DRAMA – Slovenska cesta / nadstrešek
Manuela Pauk: Življenje pod visokim pritiskom [orig. Život pod velikim pritiskom]

Laboratorij Svetlobne gverile: Dinamična svetloba
Aluo v Ljubljani – VANM / Korina Ferčec: Vilinski krog

Nadstrešek NLB, Trg republike
David Nez: Kolo [iz serije Hipnagogija / Votlina fantomov] 

Cankarjev dom – fasada
Niko Tiainen: Iridescenca [orig. Iridescence]

Cankarjev dom – ob kipu pana
Aluo v Ljubljani – VANM / Korina Ferčec: Vilinski krog

Foersterjev vrt
Aluo v Ljubljani – VANM / Gaja Jenko: Zoetropolo
Aluo v Ljubljani – VANM / Luka Aleksander Omahen: Opazovalec sveta [orig. Voyeur of the world]
Mitnica / NTF
Robert Sochacki: Meja prehajanja [orig. Border [of]Passage]

Park Mirje
Aluo v Ljubljani – VANM / Korina Ferčec: Vilinski krog
Polje micelija

Park Gradaščica, pod Barjanskim mostom
NOKS: 1 x 1 proti binarnosti [orig. 1×1 against the binary]

Eipprova / Gradaščica
Ana Laura Richter (Swamp_Matter): Portali v vodno mnogoterost

Breg (stopnišče)
Aluo v Ljubljani – VANM / Miha Freund: Veliki klik

Galerija AVA, Trubarjeva 5
Stella Ivšek & Črt Trkman (Beam Team): Continuum 1.1

Resljeva/Trubarjeva
Keke: Tisto s piščaljo

Park izbrisanih, Center Rog
Atelier Mejía/Wälz: In Vivo. Vkoreninjena svetloba [orig. In Vivo. Rooted Light]
Chi-yung Wong: Svetlobni stolp [orig. Tower of light]

TRUBARJEVA/VIDOVDANSKA
Aluo v Ljubljani – VANM / Tyana Rendić: Raznolikost, enakost, pravičnost

Park Tabor
Naravoslovnotehniška fakulteta (UL) – Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil: Simbioza

Čufarjeva ul.
Aluo v Ljubljani – VANM / Brina Tomažič, Lan Mohorič Bonča: Digitalna enolončnica

sobota, 30. 5. 2026, ob 22.00
Pod Barjanskim mostom, park Gradaščica
Kasia Kania: Topografije skrbnosti. Žalovanje in tovarištvo [orig. Topographies of Care. Grief and Companionship]
plesni performans in projekcija
+
sreda, 10. 6. 2026, ob 20.30

Trg francoske revolucije
Predstavitev knjige o Canemorto+
sobota, 20. 6. 2026, ob 22.00 Poletna muzejska noč in festival demi UKREP

Cankarjev dom – ploščad
Vita Osojnik / PTL: Kamuflaža
plesni performans