Gradbena inšpekcija je 18. novembra 2026 objavila rezultate ciljanega nadzora nad prijavami začetka gradnje, izvedenega med 1. februarjem in 12. novembrom 2026. V 390 pregledih v 186 zadevah so bili v 36 od 142 že rešenih zadev ugotovljeni prekrški oziroma nepravilnosti; jedro težave niso bile le manjkajoče prijave, temveč tudi nepopolne prijave, neskladja s projektno dokumentacijo, neustrezno ograjevanje in pomanjkljive gradbiščne table. Za projektante, nadzornike in izvajalce je to jasen signal: formalni »start package« gradnje mora biti usklajen z dejanskim stanjem na terenu, ne le oddan v evidenco.
Kaj je pokazala nadzorna akcija 2026
Nadzor je bil usmerjen predvsem v gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Po uradni objavi je v akciji sodelovalo 35 gradbenih inšpektorjev, ki so opravili 390 inšpekcijskih pregledov v 186 zadevah, čeprav jih je bilo prvotno načrtovanih 150. Med 142 zadevami, v katerih je bilo do objave že odločeno, so bile nepravilnosti ugotovljene v 36 primerih oziroma v 25,3 odstotka preverjenih zadev.
Struktura ugotovitev je za stroko posebej pomembna. Inšpektorji so izdali 36 odločb: 15 zaradi nepravilnosti v zvezi s prijavo začetka gradnje oziroma zaradi izvajanja gradnje v nasprotju s projektno dokumentacijo, 17 zaradi drugih nepravilnosti pri gradnji, poleg tega pa so odkrili en nelegalen objekt – nadstrešek, za katerega so odredili ustavitev gradnje in določili rok za odstranitev – ter tri neskladne objekte, za katere so bile izdane inšpekcijske odločbe. To pomeni, da se operativni problem na gradbiščih ne začne in ne konča pri sami vlogi, ampak pri povezavi med prijavo, PZI, organizacijo gradbišča in dejansko izvedbo.
Uradna novica posebej navaja ponavljajoče se napake: gradnja brez prijave začetka gradnje ali na podlagi nepopolne prijave, neustrezno ograjena gradbišča, ki niso preprečevala dostopa tretjim osebam, ter manjkajoče ali nepopolne gradbiščne table. Za vodstvo projekta je to pomembno zato, ker gre za nepravilnosti, ki jih je mogoče preveriti še pred prvim resnim gradbenim posegom na terenu in jih praviloma ni mogoče prepričljivo opravičiti z izgovorom, da je gradnja že stekla.
Kaj je trenutno veljavno in kaj so prehodna obdobja
Na dan 19. novembra 2026 je v Sloveniji še vedno temeljni predpis Gradbeni zakon (GZ-1), ki je v uporabi od 1. junija 2022. Dopolnjen je bil z novelo GZ-1B, ki je začela veljati 15. oktobra 2025. Uradna tematska stran države hkrati izrecno pojasnjuje, da se do sprejetja Uredbe o gradbiščih uporablja Pravilnik o gradbiščih. To razlikovanje je praktično bistveno: ekipe ne smejo čakati na bodočo uredbo, ampak morajo že danes ravnati po trenutno veljavnem pravilniku in po GZ-1.
Pomembna sta tudi dva prehodna režima. Prvič, eGraditev novembra 2026 ni več le načrtovan projekt: postopna uvedba sistema že poteka po fazah. PIS pojasnjuje, da je z upravnimi organi mogoče poslovati tudi elektronsko prek sistema eGraditev, če je zahteva vložena v sistemu, od 5. januarja 2029 pa bo poslovanje z upravnimi organi praviloma izključno elektronsko prek sistema eGraditev, z nekaj zakonskimi izjemami. Uradna stran države medtem še vedno izpostavlja, da bo za večino postopkov obvezna od 15. oktobra 2028 dalje. Za projektne ekipe to pomeni dvoje: sistem novembra 2026 ni več zgolj načrtovan, hkrati pa še ni splošno obvezen za vse postopke in v vseh položajih. Drugič, PIS pri manjši rekonstrukciji izrecno navaja prehodno pravilo: ta se lahko trenutno še izvaja brez prijave začetka gradnje do 15. oktobra 2030, po tem datumu pa bo prijava začetka gradnje obvezna.
Za gradbena dovoljenja ostaja pomembno tudi pravilo veljavnosti. Po aktualni razlagi PIS gradbeno dovoljenje preneha veljati po petih letih od njegove pravnomočnosti, če investitor v tem času ne začne z gradnjo, oziroma pri spremembi namembnosti, če spremembe ne izvede. Če so v petih letih izvedena le pripravljalna dela na gradbišču, dovoljenje prav tako preneha veljati. Popolna prijava začetka gradnje zato ostaja nujni del postopka, vendar sama po sebi ne nadomesti zahteve, da mora investitor v roku tudi dejansko začeti z gradnjo.

Kaj mora biti urejeno pred dejanskim začetkom del
PIS in eUprava sta pri osnovnem zaporedju jasna. Investitor začne z gradnjo po preteku osmih dni po uspešno izvedeni prijavi začetka gradnje, kadar je ta predpisana. Pred začetkom novogradnje zahtevnega ali manj zahtevnega objekta mora zagotoviti zakoličenje objekta, uradna objava inšpektorata pa dodatno poudarja, da mora investitor nadzornika imenovati pred prijavo začetka gradnje, pri novogradnjah zahtevnih in manj zahtevnih objektov, razen prizidav, pa tudi pred zakoličenjem objekta.
Jedrni komplet za prijavo začetka gradnje ni en sam papir. Na eUpravi je kot obvezna osnova naveden predpisani obrazec Priloga 13B, glede na vrsto posega pa še zakoličbeni zapisnik, projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, podatki o zemljiščih za gradnjo, načrt organizacije gradbišča ter v določenih primerih tudi dodatna mnenja in dovoljenja. Pri nujni rekonstrukciji eUprava posebej navaja tudi podatke o nadzorniku ter osebno ime in identifikacijsko številko vodje nadzora, skupaj z ustrezno dokumentacijo in izjavo pooblaščenega strokovnjaka. Operativni nauk je preprost: prijava je popolna samo, če je popoln tudi njen prilogovni del, in to glede na konkretni pravni režim gradnje.
Ločeno velja opozoriti na pripravljalna dela. Investitor jih lahko pred prijavo začetka gradnje prijavi posebej, vendar taka prijava vsebuje samo podatke in dokazila, ki se nanašajo na ta dela. To je uporabna možnost, kadar projekt zaradi faznosti še ni zrel za celotno prijavo začetka gradnje, nikakor pa ni bližnjica za začetek glavnih del brez usklajene dokumentacije in drugih zahtevanih dokazil.
Zakaj se nepravilnosti ponavljajo
Prvi razlog je zamenjava med »oddano prijavo« in »pravno uporabno prijavo«. Nadzorna praksa iz leta 2026 kaže, da je bila težava pogosto prav v nepopolnosti prijave. To je za projektno pisarno opozorilo, da mora pred oddajo preveriti ne le obrazec, ampak tudi to, ali so projektna dokumentacija, zakoličenje, nadzor in morebitne posebne priloge dejansko usklajeni z vrsto gradnje in z izdanim dovoljenjem.
Drugi razlog je podcenjevanje ureditve gradbišča. PIS povzema, da mora investitor pred začetkom novogradnje, rekonstrukcije ali odstranitve zahtevnih in manj zahtevnih objektov zagotoviti, da se gradbišče ogradi in zavaruje v skladu z načrtom organizacije gradbišča ter označi z gradbiščno tablo. Gradbišče mora biti ograjeno in označeno od začetka gradnje do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma do dokončanja odstranitve objekta. Če gradnja meji na javne površine, je treba vzdolž teh površin gradbišče ograditi in zavarovati tudi v nekaterih drugih primerih, med drugim pri manjši rekonstrukciji in pri nekaterih enostavnejših gradnjah. Pravilnik o gradbiščih pa dodatno določa, da mora biti gradbišče, kadar načrt organizacije ni potreben, vseeno ustrezno ograjeno oziroma varovano, na primer s trakom, z mrežo, z opozorilnimi znaki ali na drug ustrezen način. Zato improvizirana, delna ali simbolna ograja, ki tretjim osebam dejansko ne preprečuje dostopa, ni zgolj logistična pomanjkljivost, ampak skladnostno tveganje.
Tretji razlog je slabo upravljanje sprememb med projektom in izvedbo. PIS pri dopustnih manjših odstopanjih razlikuje med stanjem pred prijavo in stanjem med gradnjo: manjša odstopanja, ki so znana pred prijavo začetka gradnje, morajo biti prikazana že v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje; odstopanja, ki se pojavijo pozneje, pa so dopustna le, če jih pred izvedbo potrdita vodja projektiranja in vodja nadzora z vpisom v gradbeni dnevnik, kadar vplivajo na bistvene zahteve pa mora biti izdelana spremenjena ali nova projektna dokumentacija za izvedbo gradnje. Prav tu se najhitreje ustvari neskladje, ki ga je inšpekcija v akciji tudi zaznala.
Četrti razlog je pasivna vloga nadzora. PIS pri udeležencu »nadzornik« izrecno navaja, da mora vodja nadzora preveriti, ali je bila izvedena prijava začetka gradnje z vsemi potrebnimi podatki in dokumentacijo, ter skrbeti, da se gradnja izvaja v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo. Vodja nadzora svoje ugotovitve vpisuje v gradbeni dnevnik; če ugotovi nepravilnosti, obvesti investitorja in izvajalca, ob nadaljevanju kršitev pa jih prijavi gradbenemu ali drugim inšpektorjem. Nadzor zato ni samo tehnični pregled kakovosti izvedbe, temveč aktivni filter zakonitosti začetka in poteka gradnje.
Kontrolni seznam: kaj morajo ekipe preveriti takoj
- 1. Ali je za konkretni poseg prijava začetka gradnje danes že obvezna? Posebej pazite na prehodna pravila, predvsem pri manjši rekonstrukciji, kjer obveznost prijave nastopi po 15. oktobru 2030.
- 2. Ali je prijava oddana dovolj zgodaj in je popolna? Pri gradnjah, za katere je prijava predpisana, je začetek del mogoč po preteku osmih dni po uspešno izvedeni prijavi; preverite obrazec 13B in vse priloge, ki jih zahteva konkretni primer.
- 3. Ali sta nadzornik in vodja nadzora imenovana pravočasno? Pri novogradnjah zahtevnih in manj zahtevnih objektov, razen prizidav, mora biti nadzornik imenovan že pred zakoličenjem, v vsakem primeru pa pred prijavo začetka gradnje, kadar je nadzor obvezen.
- 4. Ali so PZI, gradbeno dovoljenje in stanje na terenu med seboj usklajeni? Če so se rešitve spremenile že pred prijavo, morajo biti spremembe zajete v PZI; če nastanejo med gradnjo, jih je treba pred izvedbo ustrezno potrditi in evidentirati v gradbenem dnevniku.
- 5. Ali gradbišče dejansko preprečuje dostop tretjim osebam? Inšpekcija je posebej opozorila na neustrezno ograjevanje; merilo ni formalna prisotnost ograje, temveč dejanska zavarovanost območja gradnje.
- 6. Ali je gradbiščna tabla postavljena in vsebinsko ustrezna skozi celotno obdobje, ko mora biti gradbišče označeno? Manjkajoča ali nepopolna tabla je bila ena od ponavljajočih se ugotovitev nadzora 2026.
- 7. Ali so pripravljalna dela, če tečejo ločeno, tudi ločeno pravilno prijavljena? Posebna prijava pripravljalnih del je dopustna, vendar samo za dela in dokazila, ki se nanašajo na ta del projekta.
- 8. Ali rok veljavnosti gradbenega dovoljenja teče glede na dejanski začetek gradnje? Samo pripravljalna dela ne zadoščajo; če investitor v petih letih od pravnomočnosti ne začne z gradnjo, dovoljenje preneha veljati.
Če nadzorna veriga deluje pravočasno, večina naštetih napak sploh ne bi smela priti do inšpekcijske odločbe. Nauk zadnje akcije gradbene inšpekcije je zato zelo praktičen: največje procesno tveganje ni nujno v velikih, spektakularnih odklonih, ampak v vsakodnevnih »majhnih« opustitvah – napačnem trenutku prijave, nepopolni prilogi, neurejenem vhodu na gradbišče ali spremembi izvedbe, ki ni bila pravočasno prevedena v dokumentacijo in gradbeni dnevnik.



