Po šestih mesecih je svoja vrata zaprla svetovna razstava Expo v Dubaju. Organizatorji so našteli skoraj 24 milijonov obiskovalcev, slovenski paviljon si je ogledalo skoraj milijon obiskovalcev. Po Dubaju se Expo 2025 seli v Osako na Japonskem.

Na sklepni slovesnosti v Dubaju so bili navzoči visoki predstavniki številnih sodelujočih držav, države gostiteljice in predstavniki Expa, organizatorji pa so pripravili tudi številne koncerte svetovnih zvezd, nastopila je Christina Aguilera, Norah Jones …

Expo si je po najnovejših podatkih ogledalo skoraj 24 milijonov obiskovalcev, obisk pa se je strmo povečal v zadnjih mesecih, ko so številne države omilile koronske omejitve.

Na svetovni razstavi je sodelovalo 192 držav, kar je največ v zgodovini teh svetovnih dogodkov. V Milanu leta 2015 se je denimo predstavljalo 141 držav. Prvič v zgodovini svetovnih razstav je imela vsaka država svoj paviljon.

Slovenski paviljon navdušil z zelenim okoljem

Največja zelena fasada v Dubaju, ki jo prekriva 45.000 sadik, je postala v zadnjih šestih mesecih najbolj priljubljeno ozadje za sebke na Expu 2020. A ne le na družbenih omrežjih, slovenski paviljon je postal zgodba o uspehu na svetovni razstavi.

Zanimanje za slovenski paviljon se je povečevalo iz meseca v mesec in ob samem koncu ni presenetljivo, da se pred njim na vsake pol ure vije nova dolga vrsta za ogled slovenskih presežkov. Od Goričkega do Pirana, Janje Garnbret do Luke Dončića, Hermana Potočnika Noordunga do Jožeta Plečnika – to so le nekateri motivi, ki jih je lahko obiskovalec doživel v 360-stopinjski predstavitvi znotraj zelene oaze Expa.

Čeprav je bil slovenski paviljon v bistvu usmerjen v poslovno mreženje, je privabljal zanimanje številnih mimoidočih. “Tu so ljudje, ki Slovenijo poznajo, in tisti, ki je ne, želeli smo pripraviti predstavitev za vse in poželi smo precejšnje navdušenje. Poznam primere, ko so Dubajčani prišli v naš paviljon in takoj po prihodu domov rezervirali letalske karte za obisk Slovenije,” je povedal generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo Matic Volk.

Če velja za olimpijske igre geslo: višje, hitreje, močneje in skupaj, je geslo na Expu: domišljija brez meja. Ta ima svojo ceno. In od vložka je odvisen učinek. Na seznamu najbolj ogleda vrednih paviljonov so se od 1. oktobra znašle Savdska Arabija (tudi dobitnica nagrade za najboljši paviljon), Japonska, Združene države Amerike, Nemčija, Izrael … Če vas je pot na Expo zanesla zgolj za en dan in niste bili med hitrimi srečneži, ki so se morali z aplikacijo registrirati ob 9. uri zjutraj za ogled japonskega paviljona, ste lahko samo poslušali zgodbe, kako vsak obiskovalec tam prejme pametni prenosni telefon in kako je na njem dobival razlago predstavljenih predmetov. Najboljši nasvet, ki ste ga lahko dobili kot obiskovalec, je: “Pojdite tja, kjer ni vrste.”

Na paviljonu gostoval tudi D.J.Umek

Ravno na dan predstavitve zgodbe veriženja blokov se je v slovenskem paviljonu mudil tudi didžej Umek, ki je za zbrane pripravil enega izmed najbolj obiskanih koncertnih nastopov. “Rad bi opozoril na športnike kot ambasadorje Slovenije, ker se na gospodarstvo ne spoznam. Zdi se mi sramotno, da imamo evropske prvake v košarki – to poudarjam, ker sem velik ljubitelj košarke – in še pred nekaj leti smo imeli državne prvake, kjer je določen odstotek igralcev poleg igranja hodilo še v službo. Zdi se mi nesprejemljivo, da država ne more poskrbeti za toliko razvoja, da se vsaj košarkarji v prvi ligi lahko ukvarjajo s športom profesionalno. Verjamem, da je tu veliko vzvodov v ozadju, tudi pokrovitelji. Če ima država tako močno reprezentanco, bi lahko sami podprli vsaj določen del infrastrukture,” je opozoril na še enega izmed potencialov za predstavljanje Slovenije Umek.

Poslovno središče v slovenskem paviljonu je gostilo več kot 200 dogodkov. Teh se je udeležilo 600 podjetij, kot razstavljavci oz. kot del gospodarskih delegacij, je dejal generalni komisar Slovenije za Expo Matic Volk.

Kot je poudaril, je imel slovenski paviljon v zadnjih dveh tednih rekorden obisk, obiskovalci pa so bili po njegovih besedah najbolj navdušeni nad zelenim okoljem, slovenskim znanjem in prebojnimi idejami.

Slavnostni govornik na slovenskem paviljonu ob zaključku Expa, predsednik DZ-ja Igor Zorčič, se je zahvalil celotni ekipi za trud. Ob tem je poudaril, da je bila Slovenija v zadnjem letu vpeta v dva ključna dogodka, in sicer predsedovanje EU-ju in udeležbo na Expu. “Oboje smo opravili z odliko,” je poudaril Zorčič, ki je spomnil tudi na srečanje evropskih predsednikov parlamentov pred dnevi na Brdu pri Kranju. Šlo je za končni dogodek slovenskega predsedovanja, na katerega smo po njegovem mnenju lahko ponosni.

Slovenski veleposlanik v Združenih arabskih emiratih Oto Pungartnik, ki letos končuje štiriletni mandat, se je spomnil začetkov udeležbe na Expu 2020. “Slovenija je bila druga država, takoj za Švico, ki je podpisala svojo udeležbo na Expu. Tega so bili v Dubaju zelo veseli,” je poudaril. Tudi Pungartnik je pohvalil ekipo paviljona, ki se je – kot je dejal – izredno izkazala.

Slovenija je v Dubaju nastopala pod geslom Slovenia – Green Smart Experience, s katerim se je svetovni javnosti predstavila kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država, v kateri se prepletajo zeleno okolje, znanje, prebojne ideje in inovacije ter gospodarstvo z dodano vrednostjo.

Namen udeležbe na Expu je bil umestitev Slovenije na svetovni zemljevid kot trajnostne ter hkrati visokotehnološke in inovacijske države, promocija slovenskega gospodarstva in Slovenije kot turistične destinacije ter povečanje slovenskih izdelkov in storitev tako na trgu Združenih arabskih emiratov kot na svetovnem trgu.

Po Dubaju Osaka
Naslednji Expo bo leta 2025 v Osaki. Slovenija se ga namerava udeležiti, vlada pa je za podpis izjave o nameri za sodelovanje v začetku meseca pooblastila gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.

Če se bo Slovenija vnovič predstavila s samostojnim paviljonom, bodo okvirni stroški po oceni vlade znašali 15 milijonov evrov.

Velikanske vetrnice, ki proizvajajo okolju prijazno energijo niso večne, toda z novim projektom ni treba, da ko odslužijo, odromajo na smetišče.

Da, tudi najbolj zelena energija včasih skriva kaj »nezelenega« – tako je povprečna življenjska doba vetrnih turbin 20 let, potem p odslužene turbine žal pristanejo na odpadu. Čeprav morda vetrnice od daleč zgledajo precej majhne, so turbine v resnici ogromne (merijo lahko do 150 metrov ter tehtajo nekaj ton!), kar pomeni, da količina odpadnega materiala ni zanemarljiva. Razen, če najdemo način, kako jih lahko uporabimo na kak drug način …

Prva rešitev, na katero pomislimo, je recikliranje, ki pa zaradi steklenih vlaken, ki se uporabljajo pri izgradnji turbin, žal ni mogoče. Projekt »Re-Wind« tako kaže alternativo – uporabo odsluženih turbin za nekaj povsem drugega. Mostove!

Varni in okolju bolj prijazni

Irski projekt, za katerim stoji ekipa strokovnjakov, zbranih pod imenom »Re-Wind Network«, v irsko infrastrukturo prinaša svež veter, mostove različnih oblik, velikosti in namembnosti, ustvarjene iz starih turbin vetrnic. Prvi mostovi že nastajajo v okrožju Cork, glede na Re-Windove načrte ter dizajne pa si jih lahko v prihodnje obetamo še več.

Varnost pri recikliranih mostovih ni vprašljiva, saj so tako vzdržljivi kot povsem običajni, tradicionalni mostovi, saj turbine v resnici vsebujejo številne materiale, ki si se tako ali tako uporabili za gradnjo mostu. Z eno razliko: uporaba stare turbine prihrani več kot 800 kilogramov emisij ogljikovega dioksida, kar pa nikakor ni malo.

Ideja za novo mariborsko brv?

Prvi irski most, izdelan iz odslužene turbine, je zamenjal ostanke starega železniškega mostu, novi most, ki je pripomogel k ureditvi zelene pešpoti, pa bo sedaj namenjen lokalnim pešcem in turistom.

Irski most sicer ni prvi na svetu te vrste – ta dosežek si lahko z mostom, nameščenem v majhnem mestecu v lanskem letu pripiše Poljska – je pa drugi in morda še bolj pomemben, saj naznanja začetek gradnje posebnih, zelenih mostov po celotni državi. Z izpopolnjeno tehnologijo bomo morda v prihodnosti dosegli celo, da ne bo nobena od starih turbin končala na smetišču, ampak bo preoblikovana v most … ali pa morda celo kaj drugega.

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri irskem projektu, upajo, da bodo pri snovanju in gradnji prihodnjih mostov uspeli skrajšati proces preoblikovanja ter testiranja starih turbin, želijo pa si tudi, da bi z Re-Windom navdihnili podjetja po svetu, da bi začela na podoben način iskati možnosti, za uporabo odsluženih materialov v nove namene.

Kot zanimivost so sodelujoči pri projektu povedali tudi, da jih je na začetku projekta oviral skepticizem okolice, predvsem pa domačinom, ki so se jim zdeli obeti mostu iz turbine »grdi« in neestetski. Pa danes? Domačini so novi most, ki jim ponuja še več prostora za sprehajanje, naravnost vzljubili!

Ravni cen energentov, kot smo jih poznali do zdaj, v prihodnje ne gre pričakovati, je bilo slišati na strokovnem posvetu. K ceni bo prispeval tudi t. i. zeleni prehod, a ta ponuja tudi priložnosti.

“Ravni cen energentov, kot smo jih poznali doslej, zagotovo ne bo več. Zeleno okolje nekaj stane,” je na hibridnem posvetu z naslovom Energetsko fit za prihodnost dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Energetiko v Sloveniji je Košorok označil za fit, vendar pa bo v prihodnje izziv slediti “zahtevnim tekmam, ki so pred nami”. Leto 2050, ko naj bi Slovenija in Evropska unija dosegli ogljično nevtralnost, se sliši zelo oddaljeno, a v resnici ni. “Je zelo blizu, kar pomeni, da je čas za ukrepanje zdaj,” je poudaril.

Če je leto 2050 jutri, je leto 2033, ko naj bi ugasnila Termoelektrarna Šoštanj, že danes, je nadaljeval Košorok. Slovenija bo morala zato povečati ambicioznost tako pri obnovljivih virih energije kot pri energetski učinkovitosti. Finančnih virov je na voljo precej in njihovo črpanje Košoroka ne skrbi, mora pa gospodarstvo pripraviti ustrezne projekte, je poudaril.

Državni sekretar ob tem v Sloveniji vidi ključno vlogo jedrske energije, saj si z drugim blokom Nuklearne elektrarne Krško Slovenija lahko zagotovi zanesljivo oskrbo za prihodnjih 80 let, je poudaril. “Brez zanesljivega vira si naše gospodarstvo težko predstavlja prihodnost,” je dejal. Brezglavo sprejemanje zavez brez ocen, kaj bi te pomenile za gospodarstvo, je po njegovem mnenju “račun brez krčmarja”.

Kot pomembno novo priložnost je Košorok poudaril tudi projekte slovenskih podjetij onkraj državne meje, denimo na Hrvaškem, kjer vetrne in sončne elektrarne med drugim postavlja Petrol. Z Zagrebom bi lahko dosegli dogovor, da bi te megavatne ure lahko šteli v doseganje ciljev Slovenije, je dejal. Kot zanimive je Košorok opisal tudi samooskrbne skupnosti; prihodnost vidi v decentralizirani proizvodnji elektrike.

Cena energije je zelo pomembna

Nove izzive in razmere naj bi med drugim obravnaval prenovljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Posodobitev že poteka, sprejet bi lahko bil prihodnje leto, je pojasnil Košorok.

Da zeleni prehod prinaša bolj kakovostno življenje, je ocenil strokovni direktor organizacijske enote energetika v Slovenskem državnem holdingu (SDH) Dejan Božič. “Cen, kot smo jih imeli v zadnjih nekaj letih, še dolgo ne bomo videli, vendar bodo nižje od trenutnih tržnih cen,” je ocenil.

Član uprave Petrola Jože Bajuk je menil, da bo energetska tranzicija bistvena za prihodnje delovanje gospodarstva in za normalno življenje gospodinjstev. Sodelovanje Slovenije s Hrvaško ali drugimi članicami EU-ja kot mehanizem za doseganje ciljev je “zelo zanimiva opcija”, je poudaril. Realno je namreč treba oceniti možnost razvoja večjih vetrnih ali sončnih elektrarn v Sloveniji tako z vidika zaščitenih območij in sprejemljivosti za ljudi kot tudi z vidika potenciala, je poudaril. “So pa tudi v Sloveniji določeni potenciali, ki jih bomo iskali,” je napovedal.

Cena proizvodnje električne energije iz sodobnih vetrnih parkov in sončnih elektrarn že dosega konkurenčno ceno ne le v trenutno relativno izrednih razmerah na trgu, ampak že v povprečnem stanju prejšnjih let. Ta tehnologija je dosegla prag rentabilnosti, pri katerem za delovanje ne potrebuje nekih spodbud, je še poudaril Bajuk.

Glavni direktor SIJ-a Acronija Branko Žerdoner je poudaril, da so pred jeklarsko panogo na poti zelenega prehoda “resne naloge”. V srednjeročnem naboru ukrepov za SIJ Acroni so postavitev lastne sončne elektrarne, postavitev vodikarne in izgradnje vodikovega cevovodnega sistema, uporaba odvečne toplote ter izgradnja baterijskega hranilnika. S tem bi lahko ob načrtovani od 40- do 50-odstotni rasti proizvodnje do leta 2030 ogljični odtis zmanjšali za od 25 do 30 odstotkov. Pri tem bo pomembna podpora države.

Vir: STA