Začasno razstavišče na Adamič-Lundrovem nabrežju bo najmanj do junija 2027 gostilo različne razstavne projekte. Kot prva bo v njem na ogled postavitev APPN skupine Kolektiv Arhiv.

Mestna občina Ljubljana je v stavbi Kresije uredila nov razstavni prostor Galerije Kresija, ki nastaja v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Začasno razstavišče odpira postavitev APPN oziroma Arhivov podrobni prostorski načrt, delo multidisciplinarne skupine Kolektiv Arhiv.

Prostor, ki ga na občini opredeljujejo kot začasno pop-up razstavišče, bo najmanj do junija 2027 namenjen različnim razstavnim projektom. Z njim se razširja obstoječa kulturna ponudba Ljubljane, hkrati pa odpira prostor za preizkušanje drugačnih razstavnih formatov, predstavljanje sodobne umetniške produkcije in neposrednejši stik z obiskovalci.

Zasnova izhaja iz modela Galerije Kresija, ki z javnim prostorom komunicira prek velikih izložbenih oken. Razstavne vsebine so tako vpete v mestno okolje in vidne tudi zunaj odpiralnega časa galerije. Novo prizorišče sledi enakim načelom odprtosti, dostopnosti in vidnosti ter umetniške projekte približuje mimoidočim in širši javnosti.

»Vizualni koncept temelji na odnosu med matično galerijo in njenim ‘podmladkom’. Začasna, sveža in gibljivejša različica ohranja identiteto Galerije Kresija, hkrati pa omogoča bolj eksperimentalno, odzivno in neposredno predstavljanje vsebin. Poimenovanji Galerija Kresija velika in Galerija Kresija mala zato ne označujeta velikosti obeh prostorov, temveč predvsem njun medsebojni odnos: uveljavljeno osrednjo galerijo in njen manjši, fleksibilnejši ter eksperimentalni razstavni prostor,« so pojasnili na Mestni občini Ljubljana.

Ob odprtju razstavišča bo predstavljena tudi njegova prva postavitev. Pripravila jo je multidisciplinarna skupina Kolektiv Arhiv, ki jo sestavljajo študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Tim Topić, Jernej Strmšek, Rene Ketiš, Eva Anzeljc in Ana Rogač ter študent Filozofske fakultete Lan Rahne.

Kolektiv je pred kratkim v Mali galeriji Banke Slovenije sklenil raziskovalno-razvojni projekt o industriji z naslovom Nine to Five. Ustvarjalci so v želji po razumevanju načinov, na katere se pojem industrije uteleša v njihovem izkustvenem polju, v zadnjem letu obiskali več industrijskih objektov.

S ponavljajočimi se obiski so se individualni vtisi članov postopoma povezali v skupno izkušnjo, ki jo kolektiv opisuje kot simbiotično sobivanje z industrijo. Postavitev APPN je prostorsko in vsebinsko udejanjenje tega odnosa.

»Raznoliki vtisi posameznih članov kolektiva se izražajo v končnem, ki izničuje individualizem posameznikov zavoljo uniformnega proizvodnega okolja in enotne predstavitve organizacije. S tem kolektiv zagotavlja, da bo splošna javnost dobila vtis o sposobnosti in učinkovitosti njegovega dela. Proizvodna linija se v uniformnem vzorcu razteza po stenah razstavnega prostora ter poudarja učinkovitost, saj je večina prostora izkoriščena in vsako mesto natančno premišljeno. Ostali uniformni elementi v prostoru so prav tako postavljeni po temeljito premišljenem protokolu, ki omogoča kar največjo optimizacijo doumevanja.«

Postavitev tako uporablja prostorsko logiko proizvodne linije, ponavljanje in uniformnost. Razstavni prostor obravnava kot organizirano okolje, v katerem razmerje med posameznikom in kolektivom postane del vsebine. APPN obenem nadaljuje raziskovanje industrije, ki ga je skupina začela s projektom Nine to Five, ter ga prenaša v novo razstavno okolje Galerije Kresija mala.

V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.

S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.

Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.

V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.

Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.

V Muzeju za sodobno umetnost Kunsthaus Graz trenutno raziskujejo motiv cvetja kot simbola miru, minljivosti in razsvetljenja. Dve razstavi, ki ju povezuje ta na prvi pogled krhek, a pomenljiv motiv, odpirata razmislek o odnosu med človekom, naravo in sodobno družbo. Na skupinski razstavi 30% Dandelion sodeluje tudi slovenska vizualna umetnica Neja Tomšič.

Naslov razstave izhaja iz misli pionirke bioumetnosti Suzanne Anker, ki opozarja, da si ljudje z rastlinami delimo kar tretjino genskega zapisa. V dialogu s pesmijo Emily Dickinson razstava odpira vprašanje naše povezanosti z rastlinskim svetom. Prav ta povezanost nas lahko uči odprtosti, ponižnosti in odpornosti – vrednot, ki jih sodobni čas pogosto potiska v ozadje. Razstava tako zagovarja bolj pozoren odnos do vsega, kar raste počasi, traja in gradi skupnost.

Poseben poudarek nosi delo Neje Tomšič Manjkajoči deli (The Missing Pieces, 2026). Instalacija se navezuje na zgodbe aleksandrink, slovenskih žensk, ki so v 19. stoletju odhajale na delo v Egipt kot dojilje. Umetnica njihov spomin prepleta z motivom goriškega radiča in ikonografijo antičnih reliefov s Ptuja, kjer so upodobljene dojilje kot zaščitnice družin. S subtilno vizualno govorico odpira vprašanja zgodovinskega spomina in nevidnih ženskih zgodb.

Razstava se umešča tudi v širši kontekst današnjih izzivov – od ekoloških kriz do posledic kolonializma in digitalizacije. V tem okviru številna dela obiskovalca nagovarjajo k premiku perspektive in k ponovnemu razmisleku o tem, kaj pomeni lepota in kako jo razumemo.

Med izpostavljenimi deli je tudi medijska instalacija Circadian Bloom umetnice Anna Ridler, ki s svojo »cvetlično uro« obiskovalca vabi v ritem narave, kjer se cvetovi odpirajo in zapirajo v skladu s ciklom dneva in noči. Sonya Schönberger pa skozi zgodbo trgovine z vrtnicami razkriva kompleksne povezave med cvetjem, globalno ekonomijo in identiteto.

Pomemben del razstave predstavlja tudi participativni projekt Herbarij čustev umetnice Regula Dettwiler, ki obiskovalce vabi, da prispevajo svoje suho cvetje in tako soustvarjajo zbirko osebnih zgodb in spominov.

Razstava 30% Dandelion bo v Gradcu na ogled do 8. novembra. Sočasno si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo Hybrid Pleasures. Helen Chadwick Supported by Liesl Raff, retrospektivo britanske umetnice Helen Chadwick, ki skozi motiv rastlin raziskuje odnos med telesom, naravo in konstrukcijami ženskosti.