Arhitektura

Dobitniki ZAPS-ovih Zlati svinčnikov: Cukrarna, hiši MM in Podvrh ter vrtec Pedenjped

Objavljeno

2 leta nazaj

dne

06/10/2022

Avtor

Žane Kurent

Zlati svinčnik za odlično izvedbo, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh. Patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Platinasti svinčnik, ki se ga podeljuje članu ZAPS-a za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja, prejmejo Maja Simoneti ter Lena in Tomaž Krušec, za častna člana ZAPS-a pa sta izbrana Nina in Matevž Granda.

Nagrade bodo podelili na Dnevih arhitektov v petek ob 18.30 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na Fužinskem gradu.

Kot so v utemeljitvi zapisali, Maja Simoneti s svojim izjemno raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora kot tudi različna strokovna področja, predstavlja eno najpomembnejših strokovnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. “Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter izkazuje visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na zelo raznolikih področjih.”

Za Leno in Tomaža Krušca beremo v utemeljitvi, da sta, odkar sta se pojavila na slovenskem arhitekturnem prizorišču, s sodelavci, med katerimi velja izpostaviti zlasti Vida Kurinčiča, “ustvarila obsežen opus pomembnih arhitekturnih del, ki sodijo v sam kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture. Njuno delo obsega zgrajene stavbe in projekte, ki plemenitijo in širijo slovensko arhitekturno kulturo. Odlikuje jih umirjena, tiha in nevpadljiva arhitekturna govorica, ki združuje tradicijo in sodobnost, zadržanost in monumentalnost, predvsem pa zavezanost arhitekturi kot umetnosti prostora.”

Galerija Cukrarna so plod dela arhitektov iz biroja Scapelab. Foto: Miran Kambič

Člani Platinaste komisije so Mihael Dešman, Metka Sitar in Ina Šuklje Erjavec. Častna člana sta postala Nina in Matevž Granda, “arhitekta, ki sta med kolegi znana predvsem po založništvu”.

Dobitnica platinastega svinčnika Maja Simoneti. Foto: ZAPS

Platinasti svinčnik prejmeta tudi Lena in Tomaž Krušec. Foto: ZAPS

Komisija za nagrade zlati svinčnik je letos podelila priznanja štirim odličnim arhitekturnim delom, sporočajo iz ZAPS-a. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja, ki naj bi nam zagotovil uspešno opravljeno delo. “Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova,” so zapisali.

Cukrarna, objekt, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega
Nagradili so torej dve individualni hiši in dve javni zgradbi. Cukrarna, ki jo podpisujejo soavtorji Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš, je po mnenju komisije izjemno zahtevna in uspešno realizirana rekonstrukcija nekdanje rafinerije sladkorja. “Navzven masiven objekt z lahkotno sproščeno, a monumentalno notranjostjo obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Poleg tega, da je Cukrarna postala nov ljubljanski kulturni center sodobne umetnosti, ima ta objekt pomembno vlogo varuha vseslovenskega, zgodovinskega spomina. Koncept zasnove prostora samozavestno sledi ideji, da je sama simbolika stavbe enako pomembna kot vsebina v njej. Cukrarna že danes kaže, da se uspešno vpleta v ljubljanski urbani prostor in regenerira prej degradirano območje,” so zapisali.

Vrtec Pedenjped, enota Učenjak. Avtorji: Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligić. Foto: ZAPS

Arhitektura vrtca s svežim oblikovalskim pristopom

Vrtec Pedenjped – enota Učenjak (soavtorji so Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič in Lara Gligić) je odličen primer energetske sanacije obstoječega vrtca z novim prizidkom, meni komisija. “Avtorjem je uspel izjemno težek podvig, kako iz dane naloge ustvariti arhitekturo, ne samo prenovljeno stavbo, v tem procesu pa biti neprestano dovolj pragmatičen z zavestjo, da gre za vrtec, kjer so sredstva omejena. V vseh pogledih uspešna združitev starega in novega dela vrtca in izjemna pozornost pri oblikovanju interjerja ter ambienta otroškega igrišča to arhitekturo dvigujeta na vrhunsko raven. Arhitektura tega vrtca odpira vrata novemu, svežemu oblikovalskemu pristopu in zareže v splošno sprejeto estetiko v slovenski arhitekturi.”

Tako popolna in dokončna hiša, da ne prenese sprememb
Hišo MM oz. prenovo stare podeželske hiše v Domžalah so zasnovali Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc in Andraž Keršič. Gre za “izjemen primer dosledno zasnovane in izvedene arhitekture: v konceptu, harmonični spojitvi starega in novega ter obravnavi detajla. Avtorji so v hiši ustvarili skoraj mistično atmosfero z modulacijo prostora in svetlobe, s proporci in z materialnostjo. Ta hiša je tako popolna in dokončna, da ne prenese sprememb; ne v svoji zunanjosti ne v notranjosti. Zasnovana je kot popolni svet s svojimi pravili, ki jih mora uporabnik sprejeti. Ko pa jih sprejme, ga hiša sprejme v svoj čutni objem.”

Hiša Podvrh. Avtorja: Bor Pungerčič in Petra Stojsavljević. Foto: Lara Žitko

Odlično rešen mikrourbanizem
Hiša Podvrh soavtorjev Bora Pungerčiča in Petre Stojsavljević pa skupaj s prenovljenim kozolcem in vrtom tvori odlično rešen mikrourbanizem. “Objekt je zasnovan kot odprta kompozicija; tako urbanistično/arhitekturno kot tudi v drobovju interjerja. Prostor se odziva na potrebe uporabnikov, omogoča spremembe namembnosti prostorov in prosto menjavo pohištva. Detajli so rešeni pragmatično, a dosledno, materiali pa uporabljeni glede na funkcijo in ceno. V hiši in na vrtu je avtorjema uspelo oblikovati mnogo mikroambientov z različnimi pogledi, atmosferami in različno mero odprtosti; lastnosti, ki v tej hiši ustvarjajo svojevrsten šarm,” še piše v utemeljitvi.

Komisija za zlati svinčnik, v kateri so sedeli Rok Jereb, Tomaž Ebenšpanger, Ana Kosi in Sergej Hiti, je opozorila, da gre pri kar treh od štirih izbranih del za prenovo oz. rekonstrukcijo obstoječega objekta, v tem uspešnem reprogramiranju obstoječega stavbnega fonda pa prepoznavajo arhitekturno smernico za prihodnost. “Okoljska ogroženost planeta s svojimi posledicami, pomanjkanje materialov in energetskih virov, pa tudi izguba zgodovinskega spomina; vse to nas arhitektke in arhitekte vodi v vedno bolj zavestno obravnavo obstoječega stavbnega tkiva.”

Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani. Avtorica: Maruša Zorec. Foto: ZAPS

Nespoštljiva prenova je za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi
Dobitnica patinastega svinčnika Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani avtorice Maruše Zorec je na neki način priznanje za kakovostno staranje arhitekture, ki je pravzaprav ni več. Kapela se je torej graciozno postarala, čeprav je bila nato uničena, je prepričana komisija, ki ob tem dodaja, da moramo razlikovati med staranjem in uničenjem. Na mestu kapele je trenutno v procesu “prenove” v nov prostor z novim programom mimo avtorice izvorne arhitekture. “Ta ‘prenova’ tako kot še vedno aktualna nevarnost z izgubo Plečnikovega stadiona potrjuje, da je neustrezna in nespoštljiva prenova takoj za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi. Vendar pa je že skoraj izbrisana kapela projekt, ki tudi v svoji posmrtni fazi sproža vprašanja o kakovosti, trajanju in celo sami definiciji arhitekture. Prvo samostojno realizirano delo arhitektke Maruše Zorec je bilo v bučnih, kričavih in tranzicijskih devetdesetih razmeroma neopaženo: na morda najbolj bučnem, kričavem in tranzitnem ljubljanskem trgu je vzpostavilo zadržan prostor individualne kontemplacije, ki je spoštovala častitljive usedline preteklosti okrog sebe, hkrati pa je samozavestno napovedala samosvojo pot avtorice, ki je v naslednjih desetletjih postala ena izmed najbolj cenjenih evropskih arhitektk prenov in vzpostavljanja sodobnega odnosa do dediščine,” piše komisija.

Nagrajenca je izbrala komisija v sestavi Rok Jereb, Tomaž Ebenšpanger, Ana Kosi, Sergej Hiti in Miloš Kosec.

Naslednja objava

Minoriti naj bodo ‘stičišče’ in ne le ‘prizorišče’

Ne prezrite

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

25/11/2024

Avtor

Žane Kurent

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

*Notranje dvorišče ljubljanske Drame na Litostrojski. Foto: Vidic Grohar arhitekti*

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

*Pogled v avlo začasnih prostorov ljubljanske Drame. Foto: Vidic Grohar arhitekti*

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Mednarodno priznanje piranesi je prejel projekt gimnazije v provincialnem avstrijskem mestu Tullnerbach. Gimnazija želi biti v zelo zelenem okolju, da pa bi še podkrepili občutek “potopljenosti” v naravno okolje, so arhitekti stavbo zasnovali kot terasasto konstrukcijo, ki omogoča čim boljšo osvetljenost prostorov. Foto: fasch&fuchs.architekten

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

*Gimnazija Wienerwald. Foto: fasch&fuchs.architekten*

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Arhitekti iz biroja INOUT so morali razmišljati o tem, da oblikujejo trg, ki je prostor prehajanja ljudi iz enega dela mesta v drugo oziroma pomeni vstop v stari del Ferrare, obenem pa naj bi zagotavljal tudi možnosti za prodajo hrane in vina, torej za priložnostni prigrizek. Foto: INOUT architettura

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.

V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.

Arhitekt Robert Venturi se je ob pogledu na stavbo v podobi race, v kateri so prodajali race, račja jajca in mlečne izdelke domislil, da bi kot raco označevali arhitekturne stvaritve, pri katerih stavba s svojo podobo izdaja, kakšna je njena funkcija. Foto: Wikipedia

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Problemska razstava Vizije SO 19

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

20/11/2024

Avtor

Žane Kurent

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj nakaže na pretekla in alternativna razmišljanja o obravnavani temi vsakokratne razstave.

Razstava Vizije SO 19 v Galeriji Kresija bo na ogled do 4. decembra. V sklopu razstave se bo 3. decembra ob 17. uri odvila še okrogla miza.

“Poslovne stavbe so sestavni gradnik sodobnega mesta in igrajo ključno vlogo v navadah, delovanju ter življenju njegovih prebivalcev. Gre za prostore dela in ustvarjanja, ki so obenem tudi stičišča uporabnikov različnih generacij, navad in interesov. V njih lahko ti preživijo tudi tretjino svojega časa, zato so poslovni prostori pomembni soustvarjalci javnega življenja v mestu,” so v Galeriji Kresija zapisali ob razstavi.

Znamenita stolpnica TR2. Foto: MAO/Janez Kališnik

Trg republike kot osrednji državni kompleks
V stolpnici na Trgu republike 2, znani kot TR2, je trenutno še sedež Nove Ljubljanske banke (NLB), a se že nekaj časa pripravlja njegova selitev na drugo lokacijo. Trg republike s pripadajočima stolpnicama in z javnim, z mestom povezanim parterjem je arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) v osnovi zasnoval kot osrednji državni kompleks, ki bi na enem mestu združil ključne državne organe.

Na obzorju edinstvena priložnost za državo?
Potencialna selitev NLB-ja je edinstvena priložnost za državo, da v središču mesta, v bližini vladnih organov in drugih ključnih državnih institucij zagotovi prostor za del ministrstev, ki so trenutno v najemnih prostorih, razseljenih po prestolnici, še piše v napovedi razstave.

Letos se je odvila tudi okrogla miza o stolpnici TR2, ki jo je prav tako organiziralo Društvo arhitektov Ljubljane.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost

Objavljeno

3 meseci nazaj

dne

07/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.

Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.

Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.

S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.

K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.

Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.

Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.

Program (se še dopolnjuje)

3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij

4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij

7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij

7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij

14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij

16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij

21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij

24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo

Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru

31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij

12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

Nadaljuj z branjem