Connect with us

Arhitektura

Dobitniki ZAPS-ovih Zlati svinčnikov: Cukrarna, hiši MM in Podvrh ter vrtec Pedenjped  

Objavljeno

dne

Zlati svinčnik za odlično izvedbo, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh. Patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Platinasti svinčnik, ki se ga podeljuje članu ZAPS-a za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja, prejmejo Maja Simoneti ter Lena in Tomaž Krušec, za častna člana ZAPS-a pa sta izbrana Nina in Matevž Granda.

Nagrade bodo podelili na Dnevih arhitektov v petek ob 18.30 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na Fužinskem gradu.

Kot so v utemeljitvi zapisali, Maja Simoneti s svojim izjemno raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora kot tudi različna strokovna področja, predstavlja eno najpomembnejših strokovnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. “Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter izkazuje visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na zelo raznolikih področjih.”

Za Leno in Tomaža Krušca beremo v utemeljitvi, da sta, odkar sta se pojavila na slovenskem arhitekturnem prizorišču, s sodelavci, med katerimi velja izpostaviti zlasti Vida Kurinčiča, “ustvarila obsežen opus pomembnih arhitekturnih del, ki sodijo v sam kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture. Njuno delo obsega zgrajene stavbe in projekte, ki plemenitijo in širijo slovensko arhitekturno kulturo. Odlikuje jih umirjena, tiha in nevpadljiva arhitekturna govorica, ki združuje tradicijo in sodobnost, zadržanost in monumentalnost, predvsem pa zavezanost arhitekturi kot umetnosti prostora.”

Galerija Cukrarna so plod dela arhitektov iz biroja Scapelab. Foto: Miran Kambič

Člani Platinaste komisije so Mihael DešmanMetka Sitar in Ina Šuklje Erjavec. Častna člana sta postala Nina in Matevž Granda, “arhitekta, ki sta med kolegi znana predvsem po založništvu”.

Dobitnica platinastega svinčnika Maja Simoneti. Foto: ZAPS
Platinasti svinčnik prejmeta tudi Lena in Tomaž Krušec. Foto: ZAPS

Komisija za nagrade zlati svinčnik je letos podelila priznanja štirim odličnim arhitekturnim delom, sporočajo iz ZAPS-a. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja, ki naj bi nam zagotovil uspešno opravljeno delo. “Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova,” so zapisali.

Cukrarna, objekt, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega
Nagradili so torej dve individualni hiši in dve javni zgradbi. Cukrarna, ki jo podpisujejo soavtorji Marko StudenBoris Matić in Jernej Šipoš, je po mnenju komisije izjemno zahtevna in uspešno realizirana rekonstrukcija nekdanje rafinerije sladkorja. “Navzven masiven objekt z lahkotno sproščeno, a monumentalno notranjostjo obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Poleg tega, da je Cukrarna postala nov ljubljanski kulturni center sodobne umetnosti, ima ta objekt pomembno vlogo varuha vseslovenskega, zgodovinskega spomina. Koncept zasnove prostora samozavestno sledi ideji, da je sama simbolika stavbe enako pomembna kot vsebina v njej. Cukrarna že danes kaže, da se uspešno vpleta v ljubljanski urbani prostor in regenerira prej degradirano območje,” so zapisali.

Vrtec Pedenjped, enota Učenjak. Avtorji: Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligić. Foto: ZAPS

Arhitektura vrtca s svežim oblikovalskim pristopom

Vrtec Pedenjped – enota Učenjak (soavtorji so Denis RovanAleš ŽmavcMatic ŠkarabotLev Rahovsky ŠuligojVesna DrakslerNina Vidić Ivančič in Lara Gligić) je odličen primer energetske sanacije obstoječega vrtca z novim prizidkom, meni komisija. “Avtorjem je uspel izjemno težek podvig, kako iz dane naloge ustvariti arhitekturo, ne samo prenovljeno stavbo, v tem procesu pa biti neprestano dovolj pragmatičen z zavestjo, da gre za vrtec, kjer so sredstva omejena. V vseh pogledih uspešna združitev starega in novega dela vrtca in izjemna pozornost pri oblikovanju interjerja ter ambienta otroškega igrišča to arhitekturo dvigujeta na vrhunsko raven. Arhitektura tega vrtca odpira vrata novemu, svežemu oblikovalskemu pristopu in zareže v splošno sprejeto estetiko v slovenski arhitekturi.”

Tako popolna in dokončna hiša, da ne prenese sprememb
Hišo MM oz. prenovo stare podeželske hiše v Domžalah so zasnovali Žiga Ravnikar, Eva SenekovičKlara Bohinc in Andraž Keršič. Gre za “izjemen primer dosledno zasnovane in izvedene arhitekture: v konceptu, harmonični spojitvi starega in novega ter obravnavi detajla. Avtorji so v hiši ustvarili skoraj mistično atmosfero z modulacijo prostora in svetlobe, s proporci in z materialnostjo. Ta hiša je tako popolna in dokončna, da ne prenese sprememb; ne v svoji zunanjosti ne v notranjosti. Zasnovana je kot popolni svet s svojimi pravili, ki jih mora uporabnik sprejeti. Ko pa jih sprejme, ga hiša sprejme v svoj čutni objem.”

Hiša Podvrh. Avtorja: Bor Pungerčič in Petra Stojsavljević. Foto: Lara Žitko

Odlično rešen mikrourbanizem
Hiša Podvrh soavtorjev Bora Pungerčiča in Petre Stojsavljević pa skupaj s prenovljenim kozolcem in vrtom tvori odlično rešen mikrourbanizem. “Objekt je zasnovan kot odprta kompozicija; tako urbanistično/arhitekturno kot tudi v drobovju interjerja. Prostor se odziva na potrebe uporabnikov, omogoča spremembe namembnosti prostorov in prosto menjavo pohištva. Detajli so rešeni pragmatično, a dosledno, materiali pa uporabljeni glede na funkcijo in ceno. V hiši in na vrtu je avtorjema uspelo oblikovati mnogo mikroambientov z različnimi pogledi, atmosferami in različno mero odprtosti; lastnosti, ki v tej hiši ustvarjajo svojevrsten šarm,” še piše v utemeljitvi.

Komisija za zlati svinčnik, v kateri so sedeli Rok JerebTomaž EbenšpangerAna Kosi in Sergej Hiti, je opozorila, da gre pri kar treh od štirih izbranih del za prenovo oz. rekonstrukcijo obstoječega objekta, v tem uspešnem reprogramiranju obstoječega stavbnega fonda pa prepoznavajo arhitekturno smernico za prihodnost. “Okoljska ogroženost planeta s svojimi posledicami, pomanjkanje materialov in energetskih virov, pa tudi izguba zgodovinskega spomina; vse to nas arhitektke in arhitekte vodi v vedno bolj zavestno obravnavo obstoječega stavbnega tkiva.”

Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani. Avtorica: Maruša Zorec. Foto: ZAPS

Nespoštljiva prenova je za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi
Dobitnica patinastega svinčnika Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani avtorice Maruše Zorec je na neki način priznanje za kakovostno staranje arhitekture, ki je pravzaprav ni več. Kapela se je torej graciozno postarala, čeprav je bila nato uničena, je prepričana komisija, ki ob tem dodaja, da moramo razlikovati med staranjem in uničenjem. Na mestu kapele je trenutno v procesu “prenove” v nov prostor z novim programom mimo avtorice izvorne arhitekture. “Ta ‘prenova’ tako kot še vedno aktualna nevarnost z izgubo Plečnikovega stadiona potrjuje, da je neustrezna in nespoštljiva prenova takoj za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi. Vendar pa je že skoraj izbrisana kapela projekt, ki tudi v svoji posmrtni fazi sproža vprašanja o kakovosti, trajanju in celo sami definiciji arhitekture. Prvo samostojno realizirano delo arhitektke Maruše Zorec je bilo v bučnih, kričavih in tranzicijskih devetdesetih razmeroma neopaženo: na morda najbolj bučnem, kričavem in tranzitnem ljubljanskem trgu je vzpostavilo zadržan prostor individualne kontemplacije, ki je spoštovala častitljive usedline preteklosti okrog sebe, hkrati pa je samozavestno napovedala samosvojo pot avtorice, ki je v naslednjih desetletjih postala ena izmed najbolj cenjenih evropskih arhitektk prenov in vzpostavljanja sodobnega odnosa do dediščine,” piše komisija.

Nagrajenca je izbrala komisija v sestavi Rok Jereb, Tomaž Ebenšpanger, Ana Kosi, Sergej Hiti in Miloš Kosec.

Arhitektura

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Objavljeno

dne

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.

Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.

Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.

Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.

O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.

Foto: Fakulteta za arhitekturo

Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.

Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Objavljeno

dne

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo Expo 2020. Stroški odstranitve bodo znašali najmanj 1,5 milijona evrov.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o izvedenih dejavnostih pri projektu Expo City Dubaj po koncu delovanja slovenskega paviljona.

Paviljon bi podarili organizatorju, če bo zanimanje
Analiza ministrstva o mogočih rešitvah za paviljon je pokazala, da obstajata dve možnosti: oddaja paviljona v dolgoročni najem ali odstranitev paviljona in povrnitev zemljišča v prvotno stanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Glede na predvidene stroške obeh možnosti se je vlada na predlog gospodarskega ministrstva odločila za odstranitev paviljona. Ta bi potekala v letih 2024 in 2025, ocenjena vrednost odstranitve pa bi znašala najmanj 1,5 milijona evrov.

Če bo obstajala možnost prodaje paviljona organizatorju, ki bi ga nato odstranil na lastne stroške, ali možnost, da se paviljon podari, bo Slovenija to možnost izkoristila, so navedli na vladi.

Slovenski paviljon, ki je bil med drugim prepoznaven po fasadi s 45 tisoč rastlinami in leseno streho, je bil na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju eden bolj opaznih nacionalnih paviljonov.

Svetovna razstava Expo 2020 je od oktobra 2021 do konca marca 2022 potekala v Dubaju, Slovenija pa se je na njem z lastnim paviljonom predstavljala kot pametna država z visokim turističnim potencialom.

Življenje po Expu
Oktobra 2022 je bil sprejet vladni sklep, da bo paviljon deloval eno leto v okviru gospodarskega ministrstva oziroma javne agencije Spirit Slovenija. Za obdobje med 28. oktobrom 2023 in 15. decembrom 2023 je bil paviljon oddan podjetju Knauf Insulation, ki ga je v tem obdobju uporabljalo za lastne potrebe. V času podnebne konference COP28 so bile na njem izvedene tudi številne dejavnosti in dogodki ministrstev in agencije Spirit, so še pojasnili na vladi.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Plečnikova nagrada letos zaslugam nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji

Objavljeno

dne

Avtor

Nagrade še brvi v Irči vasi, zbirki esejev o vrtovih, projektu Mete Kutin in idejni prenovi narodnega doma.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v Plečnikovi hiši v Ljubljani znova podelil Plečnikove nagrade, ki po besedah predsednika žirije Mateja Vozliča nagrade podeljuje delom, ki povezujejo umetniško imaginacijo s sodobnimi socialnimi, političnimi, ekonomskimi, tehnološkimi in okoljskimi dogajanji ter ki dokazujejo, da njihovi avtorji s svojim delovanjem niso le aktivni ustvarjalci prostora, ampak celotne družbe. Žirijo sestavljajo še člani Blaž Babnik Romaniuk, Matjaž Bolčina, Luka Javornik in Mia Roth Čerina.

V petih kategorijah nagrad za arhitekturno realizacijo večjega merila, za arhitekturno realizacijo manjšega merila, za javni prostor, za strokovno publicistiko in za bogatitev prostorske kulture je žirija izbrala eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo.

Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. Kot je arhitekt povedal na odprtju, ima objekt prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobil z aktualno prenovo in omogoča, da je strop cerkve lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imel kadar koli. Foto: D. Brišnik/ZVKS

Najvišje arhitekturno priznjanje letos v Žičko kartuzijo
Glavno nagrado je žirija letos namenila nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji avtorjev Roka Žnidaršiča, Jerneje Fischer Knap, Sama Mlakarja, Katje Ivić in Dina Mujića. Podelili so še štiri medalje in študentsko štipendijo.

Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika predstavlja v slovenskem in širšem prostoru nov pristop pri obravnavi arhitekturnih posegov v krhko in zgodovinsko bogato dediščino ruševin. Znotraj različnih strokovnih pogledov, ki segajo od konservativnega pristopa, temelječega na prizadevanju za ponovno vzpostavitev historične strehe, do ohranjanja nostalgične podobe ruševine, avtorji uspešno povežejo obe skrajni in na videz nezdružljivi točki tega razpona s sodobnim, odprtim in abstraktnim arhitekturnim jezikom, piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrada za realizacijo manjšega merila delu 2 prenovi
Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija namenila delu 2 prenovi avtorjev arhitekture Matije BevkaVase J. PerovićaValentina TribušonaRoka PrimažičaAntonie Rubić in Irene Salord Vila. Po mnenju žirije sta prenovi vzorčna primera vse bolj aktualne obravnave posegov v anonimno obstoječe arhitekturno tkivo. V obeh projektih je vzpostavljeno ravnovesje med grobimi industrijskimi elementi in čistim, za življenje primernim zaključkom, ki ga zaznamujejo dosleden poudarek na vizualni angažiranosti, pridih surovosti in skrb za detajl.

Plečnikova medalja v kategoriji javnega prostora: projekt Brv za peščce in kolesarje v Irči vasi, avtorji Blaž Budja, Rok Jereb, Marjan Pipenbaher, Tomaž Weingerl in Dušan Stupar. Foto: Blaž Budja

Nagradi brvi za pešce in kolesarje v Irči vasi in zbirki esejev o krajinski arhitekturi
Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora je prejel projekt Brv za pešce in kolesarje v Irči vasi in avtorji Blaž BudjaRok JerebMarjan PipenbaherTomaž Weingerl in Dušan Stupar. Kot piše v utemeljitvi, je brv spoštljivo umeščena v prostor, z reko vzpostavlja tesen odnos in dosega ravnovesje, v katerem gradnja dopolnjuje naravno okolje. Avtorska ekipa arhitektov, krajinskih arhitektov in inženirjev je presegla idejo inženirskega objekta, saj ta postane skoraj krajinska poteza.

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko je bila podeljena angleški izdaji knjige Garden and metaphor: essays on the essence of the garden avtoric Ane Kučan in Mateje Kurir. Knjiga po mnenju žirije pomeni izviren prispevek k razvoju krajinskoarhitekturne misli v mednarodnem kontekstu. Zbirka esejev odstira raznovrstnost pomenov vrta za njegovo navidezno samoumevnostjo.

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko: za angleško izdajo knjige Garden and metaphor: essays on the essence of the garden, avtorici Ana Kučan in Mateja Kurir.

Priznanje za pedagoško delo Meti Kutin z udeleženci programov za tretje življenjsko obdobje
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture pa je prejel projekt Mete Kutin Mesto živi v ljudeh. Kot piše v utemeljitvi, je v svojih temah in vplivu mnogoplasten. Obsega pedagoško, raziskovalno, ustvarjalno in emancipatorno delo, ki ga Meta Kutin izvaja z udeleženci in udeleženkami programov Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Njen prispevek bogati prostorsko kulturo, saj odpira teme starosti, vseživljenjskega učenja in prostorskega razvoja v odnosu do našega bivalnega okolja. Žirija je podelila še štipendijo Plečnikovega sklada Neži Brankovič za magistrsko delo Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu.

Štipendijo Plečnikovega sklada je prejela Neža Brankovič za magistrsko delo Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu. Foto: arhiv avtorice

Podelitev Plečnikovih nagrad spremlja tudi vrsta spremljevalnih dogodkov
V prvem nadstropju Plečnikove hiše je do 9. junija tudi na ogled razstava Plečnikove nagrade 2024: Artefakti, ki nagrajena dela predstavlja skozi temeljno idejo projekta. Sorodna razstava se bo odprla tudi v galeriji Dessa, kjer tradicionalno razstavljajo nagrajene projekte. Razstavo v galeriji Dessa bo pospremil katalog v slovenskem in angleškem jeziku.

Plečnikova medalja za bogatitev prostorske kulture: za projekt Mete Kutin, za raziskovalno, ustvarjalno in emancipatorno delo Mesto živi v ljudeh – O zaveščanje o prostorski kulturi. Foto: Janez Marolt
Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO6 dni nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA6 dni nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV1 teden nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO