Arhitektura
Dobitniki ZAPS-ovih Zlati svinčnikov: Cukrarna, hiši MM in Podvrh ter vrtec Pedenjped
Zlati svinčnik za odlično izvedbo, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh. Patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Platinasti svinčnik, ki se ga podeljuje članu ZAPS-a za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja, prejmejo Maja Simoneti ter Lena in Tomaž Krušec, za častna člana ZAPS-a pa sta izbrana Nina in Matevž Granda.
Nagrade bodo podelili na Dnevih arhitektov v petek ob 18.30 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na Fužinskem gradu.
Kot so v utemeljitvi zapisali, Maja Simoneti s svojim izjemno raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora kot tudi različna strokovna področja, predstavlja eno najpomembnejših strokovnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. “Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter izkazuje visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na zelo raznolikih področjih.”
Za Leno in Tomaža Krušca beremo v utemeljitvi, da sta, odkar sta se pojavila na slovenskem arhitekturnem prizorišču, s sodelavci, med katerimi velja izpostaviti zlasti Vida Kurinčiča, “ustvarila obsežen opus pomembnih arhitekturnih del, ki sodijo v sam kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture. Njuno delo obsega zgrajene stavbe in projekte, ki plemenitijo in širijo slovensko arhitekturno kulturo. Odlikuje jih umirjena, tiha in nevpadljiva arhitekturna govorica, ki združuje tradicijo in sodobnost, zadržanost in monumentalnost, predvsem pa zavezanost arhitekturi kot umetnosti prostora.”
Člani Platinaste komisije so Mihael Dešman, Metka Sitar in Ina Šuklje Erjavec. Častna člana sta postala Nina in Matevž Granda, “arhitekta, ki sta med kolegi znana predvsem po založništvu”.
Komisija za nagrade zlati svinčnik je letos podelila priznanja štirim odličnim arhitekturnim delom, sporočajo iz ZAPS-a. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja, ki naj bi nam zagotovil uspešno opravljeno delo. “Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova,” so zapisali.
Cukrarna, objekt, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega
Nagradili so torej dve individualni hiši in dve javni zgradbi. Cukrarna, ki jo podpisujejo soavtorji Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš, je po mnenju komisije izjemno zahtevna in uspešno realizirana rekonstrukcija nekdanje rafinerije sladkorja. “Navzven masiven objekt z lahkotno sproščeno, a monumentalno notranjostjo obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Poleg tega, da je Cukrarna postala nov ljubljanski kulturni center sodobne umetnosti, ima ta objekt pomembno vlogo varuha vseslovenskega, zgodovinskega spomina. Koncept zasnove prostora samozavestno sledi ideji, da je sama simbolika stavbe enako pomembna kot vsebina v njej. Cukrarna že danes kaže, da se uspešno vpleta v ljubljanski urbani prostor in regenerira prej degradirano območje,” so zapisali.
Arhitektura vrtca s svežim oblikovalskim pristopom
Vrtec Pedenjped – enota Učenjak (soavtorji so Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič in Lara Gligić) je odličen primer energetske sanacije obstoječega vrtca z novim prizidkom, meni komisija. “Avtorjem je uspel izjemno težek podvig, kako iz dane naloge ustvariti arhitekturo, ne samo prenovljeno stavbo, v tem procesu pa biti neprestano dovolj pragmatičen z zavestjo, da gre za vrtec, kjer so sredstva omejena. V vseh pogledih uspešna združitev starega in novega dela vrtca in izjemna pozornost pri oblikovanju interjerja ter ambienta otroškega igrišča to arhitekturo dvigujeta na vrhunsko raven. Arhitektura tega vrtca odpira vrata novemu, svežemu oblikovalskemu pristopu in zareže v splošno sprejeto estetiko v slovenski arhitekturi.”
Tako popolna in dokončna hiša, da ne prenese sprememb
Hišo MM oz. prenovo stare podeželske hiše v Domžalah so zasnovali Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc in Andraž Keršič. Gre za “izjemen primer dosledno zasnovane in izvedene arhitekture: v konceptu, harmonični spojitvi starega in novega ter obravnavi detajla. Avtorji so v hiši ustvarili skoraj mistično atmosfero z modulacijo prostora in svetlobe, s proporci in z materialnostjo. Ta hiša je tako popolna in dokončna, da ne prenese sprememb; ne v svoji zunanjosti ne v notranjosti. Zasnovana je kot popolni svet s svojimi pravili, ki jih mora uporabnik sprejeti. Ko pa jih sprejme, ga hiša sprejme v svoj čutni objem.”
Odlično rešen mikrourbanizem
Hiša Podvrh soavtorjev Bora Pungerčiča in Petre Stojsavljević pa skupaj s prenovljenim kozolcem in vrtom tvori odlično rešen mikrourbanizem. “Objekt je zasnovan kot odprta kompozicija; tako urbanistično/arhitekturno kot tudi v drobovju interjerja. Prostor se odziva na potrebe uporabnikov, omogoča spremembe namembnosti prostorov in prosto menjavo pohištva. Detajli so rešeni pragmatično, a dosledno, materiali pa uporabljeni glede na funkcijo in ceno. V hiši in na vrtu je avtorjema uspelo oblikovati mnogo mikroambientov z različnimi pogledi, atmosferami in različno mero odprtosti; lastnosti, ki v tej hiši ustvarjajo svojevrsten šarm,” še piše v utemeljitvi.
Komisija za zlati svinčnik, v kateri so sedeli Rok Jereb, Tomaž Ebenšpanger, Ana Kosi in Sergej Hiti, je opozorila, da gre pri kar treh od štirih izbranih del za prenovo oz. rekonstrukcijo obstoječega objekta, v tem uspešnem reprogramiranju obstoječega stavbnega fonda pa prepoznavajo arhitekturno smernico za prihodnost. “Okoljska ogroženost planeta s svojimi posledicami, pomanjkanje materialov in energetskih virov, pa tudi izguba zgodovinskega spomina; vse to nas arhitektke in arhitekte vodi v vedno bolj zavestno obravnavo obstoječega stavbnega tkiva.”
Nespoštljiva prenova je za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi
Dobitnica patinastega svinčnika Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani avtorice Maruše Zorec je na neki način priznanje za kakovostno staranje arhitekture, ki je pravzaprav ni več. Kapela se je torej graciozno postarala, čeprav je bila nato uničena, je prepričana komisija, ki ob tem dodaja, da moramo razlikovati med staranjem in uničenjem. Na mestu kapele je trenutno v procesu “prenove” v nov prostor z novim programom mimo avtorice izvorne arhitekture. “Ta ‘prenova’ tako kot še vedno aktualna nevarnost z izgubo Plečnikovega stadiona potrjuje, da je neustrezna in nespoštljiva prenova takoj za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi. Vendar pa je že skoraj izbrisana kapela projekt, ki tudi v svoji posmrtni fazi sproža vprašanja o kakovosti, trajanju in celo sami definiciji arhitekture. Prvo samostojno realizirano delo arhitektke Maruše Zorec je bilo v bučnih, kričavih in tranzicijskih devetdesetih razmeroma neopaženo: na morda najbolj bučnem, kričavem in tranzitnem ljubljanskem trgu je vzpostavilo zadržan prostor individualne kontemplacije, ki je spoštovala častitljive usedline preteklosti okrog sebe, hkrati pa je samozavestno napovedala samosvojo pot avtorice, ki je v naslednjih desetletjih postala ena izmed najbolj cenjenih evropskih arhitektk prenov in vzpostavljanja sodobnega odnosa do dediščine,” piše komisija.
Nagrajenca je izbrala komisija v sestavi Rok Jereb, Tomaž Ebenšpanger, Ana Kosi, Sergej Hiti in Miloš Kosec.
Arhitektura
Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata
Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno vrata odpirajo številni objekti po Sloveniji.
Dogodek poteka že 15. leto in predstavlja nove in prenovljene arhitekture ter pomembne stavbe kulturne dediščine.
V sklopu festivala si bo mogoče ogledati 70 projektov, poleg naštetih bodo vrata v svoje prostore odprle tudi izobraževalne in kulturne ustanove. Osnovno poslanstvo festivala sta ozaveščanje najširše javnosti o vrednotah kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev primerov najboljših praks sodobne arhitekturne produkcije kot dela slovenske kulture in nacionalne identitete.
Med prispelimi projekti je letošnji festivalski program zastavila strokovna žirija, ki so jo sestavljali štirje strokovnjaki na področju arhitekture in oblikovanja – Blaž Budja, Maša Cvetko, Dean Lah in Maja Stamenković.
Arhitektura se ne sme zapirati sama v svoj svet, biti mora odprta širši javnosti in med ljudmi spodbujati razpravo o prostoru, je prepričan Lah. “V tem vidim osrednje poslanstvo festivala OHS, ki vsako leto ponuja zainteresirani javnosti možnost vstopa in neposrednega doživljanja raznolikih kakovostnih arhitekturnih praks. Arhitektura namreč niso zgolj zidovi, arhitektura je prostor vmes, je življenje, ki se v teh prostorih odvija,” razmišlja.
Festival OHS letos poteka pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in postavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje.
To so najbolj ključni izzivi, ki se brez podpornih družbenoekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo “zagovorniki” pravičnejše in bolj vključujoče družbe, so zapisali organizatorji.
V programu festivala bodo tako predstavili različne tematske projekte, ki spodbujajo dostopnost in omogočajo razvoj skupnosti. Del festivala bodo tudi tematska vodenja in delavnice, ki bodo nagovarjali različne ciljne skupine.
V Ljubljani si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati stanovanjsko sosesko Dolgi most II, četrtni center Golovec in Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav tako bosta vrata odprli prenovljeni podstrehi, ki sta se z novo zasnovo prilagodili potrebam sodobnega bivanja. V Štanjelu se bo mogoče udeležiti vodstva po lokalni galeriji uporabne umetnosti Lokal in hiši v Štanjelu. Na Gorenjskem bo mogoče vstopiti v počitniško hišo Šumica in v leseno Hišo za iznajdljivo družino. V sklopu festivala pa bo mogoč tudi ogled projekta Vrtec Bohinj in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji ter začasni lapidarij, ki sta bila letos uvrščena v ožji izbor nagrade EU Mies Award 2024.
Festival OHS je od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo.
Arhitektura
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh. V začetku februarja je osvojila prvo mesto med fotografi iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH, zdaj pa je žirija njeno fotografijo nagradila še s prvim mestom v globalni arhitekturni kategoriji. Na natečaj je bilo sicer prijavljenih več kot 395 tisoč fotografij iz več kot 220 držav in ozemelj. Aprila bo v Londonu razstava zmagovalnih del.
Ana Skobe se je na natečaj prijavila s fotografijo, ki je nastala decembra lani na otoku Tenerife. V delu pod umetniškim naslovom “Falling out of time” je zajela mogočen svetilnik v mehki večerni svetlobi. Ta se dviga visoko v jasno nebo, njegova izčiščena elegantna in geometrijska oblika pa nas presune v kontrastu z obalno pokrajino. Na njegovem vznožju je figura – razmišljujoča oseba, ki zre v prostranstvo oceana pred seboj. Sopostavitev samotne silhuete z neskončnim obzorjem ustvari trenutek refleksije in brezčasja.
Ana Skobe je arhitekturna fotografinja. Leta 2019 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo arhitekturne fotografije, trenutno svoja teoretična prizadevanja nadaljuje na doktorskem študiju. V fotografskih projektih posreduje svoje doživljanje prostora, pri čemer arhitekture zgolj ne opisuje, temveč združuje idejo, materializirano v objektu in njegovem odnosu do prostora, s svojo lastno idejo o tem istem objektu. Zanima jo, kaj je v njem mogoče videti – kakšen je potencial njegovih specifičnih prostorskih rešitev, čemur pravi (re)konstruiranje arhitekture.
Kdo so nagrajenci v drugih kategorijah?
V kategoriji ustvarjalno je slavil Rob Blanken iz Nizozemske, ki je nagrajen za makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina. V sklopu Pokrajine je zmagovalec Liam Man iz Združenega kraljestva, v kategoriji Življenjskega sloga je slavil Avin Kamau (Kenija) za studijsko fotografijo Pojdimo k jezeru, v sklopu Gibanje je šla nagrada Samuelu Andersenu iz Norveške za akcijsko fotografijo Rider Getting Down and Dirty. V kategoriji Naravni in divji živalski svet je prepričal Ian Ford (Združeno kraljestvo), Objekte je najbolje upodobil Toni Rinaldo iz Indonezije, v žanru Portreta je navdušil Michelle Sank (Združeno kraljestvo) za fotografijo najstnikov ob bazenu. S področja ulične fotografije je zmagala Callie Eh (Malezija) za fotografijo The Hand, s Potovanja pa Jan Li (Kitajska) za fotografijo Between Calm and Catastrophe.
Vsak zmagovalec v posamezni kategoriji prejme Sonyjevo digitalno fotografsko opremo, hkrati pa se bo potegoval tudi za naziv fotografa leta odprtega tekmovanja, ki prinaša denarno nagrado 5000 dolarjev. Fotografije letošnjega odprtega tekmovanja je ocenjeval Daniel Blochwitz, kurator Foto Festivala Lenzburg v Švici.
Potem ko so predstavili zmagovalce v posameznih kategorijah, bo 18. aprila v Londonu še slovesna razglasitev skupnega tekmovalca odprtega tekmovanja. Izbrane zmagovalne fotografije in fotografije iz ožjega izbora bodo uvrščene na razstavo natečaja World Photography Awards, ki bo na ogled v galeriji Somerset House od 19. aprila do 6. maja 2024, pozneje pa tudi na drugih lokacijah.
Arhitektura
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in oblikovanje imenovala Majo Vardjan, kustosinjo za arhitekturo in oblikovanje, ki je bila od jeseni v. d. direktorja muzeja.
Maja Vardjan je 15. septembra lani kot vršilka dolžnosti direktorja na čelu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nasledila Boga Zupančiča, ki je direktorsko funkcijo opravljal od konca leta 2020. Ministrica za kulturo Asta Vrečko jo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda s 26. februarjem letos imenovala na direktorsko mesto za obdobje petih let.
Avtorica številnih člankov in razstav
Univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture Maja Vardjan (1971) se je leta 2013 zaposlila v MAU-ju, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse.
Kot avtorica se je podpisala pod številne članke in razstave. Na ministrstvu za kulturo so med njimi poudarili naslednje: Silent Revolutions: sodobno oblikovanje v Sloveniji (2011), Pod skupno streho: javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov (2013), Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije (2015), Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor (2018), Predmet in zbirka (2019), Made In: pripovedi obrti in oblikovanja (2020), Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes (2021) ter Plečnik in sodobnost: Pojmovnik (2022).
Sodelovala je pri ključnih projektih MAA, kot sta BIO 50: 3, 2, 1, … TEST in BIO 25: Daleč, tako blizu, ki ji je prinesel nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija.
Prejemnica več pomembnih strokovnih nagrad
Maja Vardjan je prejela še druge pomembne strokovne nagrade, med njimi EU-nagrado za kulturno dediščino Europa Nostra (European Heritage Awards / Europa Nostra Awards) za leto 2023, Valvazorjevo nagrade za enkratne dosežke za leto 2019 in nagrado Mednarodnega muzejskega sveta (angleško International Council of Museums – ICOM) za leto 2017.
Leta 2016 je koordinirala tudi pomemben kongres Mednarodne konfederacije arhitekturnih muzejev, ki ga je gostil MAO, so še sporočili z ministrstva za kulturo.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata