Direktor Narodnega muzeja Pavel Car odstopil, Policija začela s preiskavo sporne razstave

Policija je začela s preiskavo sporne razstave Popotovanja v Narodnem muzeju Slovenije, zaradi katere je v četrtek odstopil direktor ustanove Pavel Car. Obstaja sum, da so dela svetovno znanih umetnikov, ki bi jih morali razstaviti, ponarejena.

Kot so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana, so pričeli izvajati aktivnosti za preveritev navedb, tudi prek drugih pristojnih institucij. V skladu z ugotovitvami bodo nato izvedli nadaljnje postopke, so še pojasnili na ljubljanski policijski upravi.

V Narodnem muzeju Slovenije so povedali, da dokler poteka predkazenski postopek, ne morejo in ne smejo komentirati zadeve, na ministrstvu na kulturo pa so pojasnili, da zaenkrat dodatnih informacij nimajo.

Na ministrstvu so v sredo, ko so v Narodnem muzeju Slovenije tik pred napovedanim odprtjem razstave to odpovedali, napovedali, da bodo preučili okoliščine, ministrica Asta Vrečko pa je v četrtkovi izjavi za medije povedala, da se s policije nanjo ni še “nihče obrnil”.

V Narodnem muzeju Slovenije bi morali v sredo odpreti razstavo, ki ni bila v programu muzeja, obljubljala pa je vrhunska svetovna imena slikarstva: Pabla Picassa, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Miroja, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla in druge.

Ker se je pojavil dvom o avtentičnosti del oz. njihovih certifikatov in se je glede tega vnela burna javna razprava, na ministrstvu pa so prejeli tudi več zaskrbljenih pisem, so v muzeju odprtje razstave po sestanku direktorja muzeja na ministrstvu odpovedali.

Direktor “naivno” zaupal v avtentičnost
Direktor Narodnega muzeja Pavel Car je podal svoj odstop. Kot je dejal, je bil pri pripravi razstave “Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac” naiven in je zaupal napačni osebi, a da prevzema objektivno odgovornost kot vodja muzeja.

Za razstavo so se, kot je tedaj pojasnil, odločili šele pred nekaj tedni, ko so ob prenovi muzeja so ugotovili, da imajo še nekaj prostih razstavnih prostorov, ki so jih želeli napolniti z omenjeno gostujočo razstavo.

“Ob burnem odzivu splošne, strokovne in medijske javnosti ob napovedi razstave Popotovanja sem tudi sam sprevidel kar nekaj napak, med njimi tudi to, da sem vodenje razstavnega projekta zaupal napačni osebi. V ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in nimam nobenih posebnih interesov, le naivno sem želel izkoristiti lepo priložnost, da obiskovalcem ponudimo izjemno zanimivo razstavo,” je dejal v odstopni izjavi in dodal, da je kot direktor muzeja objektivno odgovoren za napako, zaradi katere se je zamajal ugled največje muzejske ustanove pri nas, kar iskreno obžaluje. “Z namenom, da se ohrani ugled muzeja in njegovih odličnih strokovnjakov, z današnjim dnem nepreklicno odstopam s položaja direktorja Narodnega muzeja Slovenija. S tem pa zastor pada.”

Kot je Pavel Car dejal v odstopni izjavi, je ob nastopu mandata svojo vlogo videl v omogočanju čim boljših delovnih razmer strokovnjakom in zagotavljanju potrebnih sredstev. Po njegovih besedah je vsebinsko vodenje muzejskih in strokovnih projektov zaupal muzejskim strokovnjakom in po njegovi oceni so praznovanje 200-letnice izvedli odlično.

O razstavi naj bi odločala direktor muzeja Car in pa koordinator razstave Andrej Šemrov, ki je po izobrazbi arheolog, v muzeju pa vodi numizmatični kabinet in je strokovnjak za stare novce, bankovce in medalje. Kustosi, ki se ukvarjajo s področjem umetnosti, o pripravi razstave niso bili obveščeni; zanjo so izvedeli šele, ko so bila v ponedeljek razposlana vabila.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko: Poskrbeli bomo za neokrnjen ugled muzeja
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je že sprejela Carjev odstop in njegovo odločitev spoštuje. V najkrajšem času bodo sprožili postopke za iskanje nadomestnega vodstva, hkrati pa bodo poskrbeli za to, da bo “muzej voden dobro, kvalitetno, in kot je napovedal predsednik vlade, bomo iskali samo strokovne kadre. Narodni muzej je najstarejša muzejska institucija v Sloveniji, poskrbeli bomo za to, da bo njen ugled neokrnjen.”

Zagotovila je tudi, da bodo skupaj s prihodnjim vodstvom opravili pregled dela muzeja in proučili postopke, kako je do situacije v zvezi s to razstavo prišlo. Ministrici še ni znano, ali se bo v dogajanje vpletla policija. Na ministrstvu policije še ni bilo, je povedala.

Po mnenju stroke naj bi šlo za ponaredke
V Narodnem muzeju je bilo odprtje razstave napovedano za sredo, a so jo zaradi tehnično-pravnih razlogov prestavili za nedoločen čas. Po mnenju stroke naj bi šlo za ponaredke, številni strokovnjaki so ob ogledu kataloga del izrazili dvom o avtentičnosti del umetnikov, direktor pa je v včerajšnji izjavi za javnost zatrdil, da je videl certifikate in da verjame v avtentičnost del.

Na razstavi naj bi bilo na ogled 160 umetniških del iz zasebne zbirke družine Boljkovac, med njimi naj bi bila dela umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri de Toulouse-Lautrec, Vincent van Gogh, Joan Miró, Edgar Degas, Henri Matisse, Kazimir Malevič, Marc Chagall, Joseph William Turner in Edvard Munch.

Po sredinem sestanku s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, na katerem so pregledali dokumentacijo, so na ministrstvu ugotovili, da strokovne komisije te razstave niso umestile v letni program in načrt muzeja, je včeraj povedala ministrica. “Projekt po oceni strokovnih komisij na ministrstvu najverjetneje ni dosegal standardov za umestitev v letni program muzeja. Te namreč odločajo na podlagi akta o ustanovitvi, strateških usmeritev muzeja, kakovosti predlaganih projektov in podobno. Za vse so nekako enaka objektivna merila,” je še pojasnila.

V sredo so napovedali, da bodo na ministrstvu še proučili in pogledali pogodbe ter nato morebiti nadalje ukrepali. Car je povedal, da se zavedajo, da bi morali nekatere postopke izpeljati drugače, a so želeli v poletnih časih v muzej pripeljati ljudi.

Po Carjevem mnenju v sredo je strokovna javnost prehitro presodila, “da gre za ponaredke, saj ni videla certifikatov”. Kot je poudaril, so vsa dela opremljena z njimi, bodisi z mednarodno ekspertizo ali pa provenienco, iz katere je razvidno, od kod delo prihaja, kdo ga je kupil in kje.

Prevelika imena, da bi bila avtentičnost verjetna
Da gre za ponaredke, med drugim meni umetnostni zgodovinar, nekdanji direktor Mestne galerije Ljubljana in sodni izvedenec s področja likovne umetnosti Aleksander Bassin. “Zadeva je škandalozna,” je prepričan tudi umetnostni zgodovinar in samostojni likovni kritik Brane Kovič. Če bi šlo zares za dela teh avtorjev, bi bila po Kovičevi grobi oceni njihova vrednost približno milijarda evrov. “Že samo zavarovalnina, ki bi jo ob tem moral plačati Narodni muzej, bi nekajkrat presegla njihov letni proračun,” je pojasnil.