Cybathlon 2024: tehnološko napredne rešitve za invalide

Kako z robotsko protetično roko zavežeš čevlje, kako s protetično nogo prečkaš neraven teren in kako z invalidskim vozičkom premagaš stopnice? V švicarskem Zürichu je potekalo posebno mednarodno tekmovanje Cybathlon 2024, ki premika meje interakcije med človekom in tehnologijo.

Cybathlon je edinstveno tekmovanje in hkrati platforma za pospeševanje raziskav in razvoja na področju podpornih tehnologij za vsakodnevno uporabo ter za spodbujanje dialoga z javnostjo o vključevanju invalidov v vsakdanje življenje. Tekmovalci so osebe z oviranostmi, ki uporabljajo najnovejše, eksperimentalne tehnološke pripomočke in se pomerijo v različnih nalogah, ki simulirajo vsakodnevne izzive. Uporabljajo napredne bionske proteze, invalidske vozičke, eksoskelete in druge sodobne tehnologije, namenjene večji neodvisnosti in mobilnosti invalidnih oseb.

Cybathlon 2024 predstavlja napredne pripomočke v praksi

Cybathlon 2024, že tretji po vrsti, poteka na vsaka 4 leta (prvič so ga izvedli leta 2016, drugič leta 2020). Tekmovanje organizira Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich (ETH Zürich), ki sodi med najuglednejše evropske univerze, predvsem na področjih kemije, matematike in fizike. Na tej univerzi je študiralo ali poučevalo 21 Nobelovih nagrajencev, med drugim Wilhelm Conrad Röntgen in Albert Einstein.

Na tekmovanju se je v osmih disciplinah pomerilo 67 ekip iz 24 različnih držav. Vsako ekipo sestavljata invalid in tehnološki razvijalec z univerze za uporabne znanosti ali iz tehnološkega podjetja. Naloge na tekmovanju so zasnovane tako, da odražajo vsakodnevne aktivnosti, ki so lahko za invalide zahtevne. Z izpolnjevanjem teh zahtevnih nalog je svetovno občinstvo lahko videlo, kako dobro lahko razvita tehnologija pomaga osebam z gibalnimi oviranostmi v njihovem vsakdanjem življenju.

Osem različnih disciplin

Na virtualnih dirkah avtomobile s pomočjo možganskih signalov vozijo invalidi, ki so paralizirani od vratu navzdol. Posebej razvita računalniška igra uporablja možgansko-računalniški vmesnik (BCI) – tehnologijo, katere namen je ljudem z omejeno mobilnostjo pomagati pri upravljanju računalnika ali invalidskega vozička, na primer z umom.

V drugi disciplini paraplegiki uporabljajo funkcionalno električno stimulacijo (FES), ki jim omogoča vrtenje pedal na ležečem kolesu. Deluje tako, da se elektrode namestijo ali vsadijo na kožo osebe in dovajajo električni tok v njene mišice. Uporaba toka skozi elektrode, nameščene na kožo, ali skozi vsajene elektrode, omogoča paraliziranim mišicam, da se ponovno premaknejo. Zaradi tega se mišice paraplegika skrčijo, da na primer izvedejo gib pedaliranja.

V dirki z električnimi protezami za roke osebe z amputiranimi rokami potrebujejo fino motoriko, različne prijeme in občutek za dotik, da lahko na primer narežejo kruh ali obesijo perilo. Napredne proteze za roke so zasnovane tako, da omogočajo funkcije človeške roke na naraven način in imajo obetaven potencial za preprečevanje negativnih dolgoročnih učinkov, kot so bolečine v vratu ali hrbtu zaradi nefiziološkega gibanja ali anatomske asimetrije.

Podobne izzive imajo tudi v dirki z motornimi protezami za noge, kjer amputiranci nog preizkušajo sebe in svoje protetične naprave tako, da vstanejo s stola ali se povzpnejo in spustijo po stopnicah – ohranjajo ravnotežje in hkrati nosijo dodatne predmete.

Dirka z eksoskeletom je namenjena invalidom s popolno paralizo nog zaradi poškodbe hrbtenjače. Tehnološki razvijalci so namreč izdelali eksoskelete, ki tudi težje gibalno oviranim omogočajo hojo. Naloge vključujejo vsakodnevne dejavnosti, kot so hoja po neravnem terenu in premikanje med pohištvom ter vzdrževanje ravnotežja brez pomoči.

Gibalno ovirani pa lahko tekmujejo med seboj tudi v dirki invalidskih vozičkov na motorni pogon. Nedavno so bile namreč razvite tehnologije, kot so mehanizmi za vzpenjanje po stopnicah, ki imajo obetaven potencial za izboljšanje osebne mobilnosti ljudi s hudo motnjo hoje v vsakdanjem življenju.

Prvotnim šestim disciplinam sta bili letos dodani še dve: dirka z uporabo pametnih vizualnih podpornih tehnologij (za osebe z okvaro vida) in dirka v upravljanju podpornih robotov, ki nadomestijo oskrbovalca invalida ali psa pomočnika. Končni čas pa ni glavni dejavnik za razglasitev zmagovalcev. Najpomembneje je, da tekmovalci nalogo opravijo pravilno in varno.