Črpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov

Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.

Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.

Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«

Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav

Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov

Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.

Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.

Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.

Pravno in strokovno usklajevanje

»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«

Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«

Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica

V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.

Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.