Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov

Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica raziskave, ki jo je izvedel BPIE (Buildings Performance Institute Europe), v primerjavi s prejšnjimi zajema vse glavne vrste stavb, in sicer od domov do šol in bolnišnic. Omenjena raziskava zagotavlja pomemben vpogled v stavbe in zdravje njihovih uporabnikov ter razkriva, kako bi lahko z upoštevanjem določenih smernic s prenovo javnih stavb dosegli 11,5-odstotno donosnost naložb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje.

Evropska unija na področju energije in prenove ni na pravi poti doseganja zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050. Kot kaže raziskava, velja podobno tudi pri izboljšanju zdravja stavbnega fonda. Poročilo HBB za rešitev perečega izziva ne uvaja le okvirja za sledenje zdravim in trajnostnim zgradbam v Evropi, temveč ponuja tudi nabor političnih priporočil za skupno uskladitev prizadevanj za zdrave stavbe s cilji razogljičenja do leta 2050, kot izhaja iz Pariškega sporazuma. Podnebne politike morajo na prvo mesto postaviti ljudi, kar je tudi okvir teh priporočil.

Prenovo stavb je treba povečati za 1400 %

Podatki kažejo, da je zadeva nadvse pereča. Za doseg podnebnih ciljev EU je treba prenovo stavb povečati za 1400 % (z 0,2 % na 3 %).[1] Leta 2020 so bile emisije CO2 za 18 % višje, kot predvideva doseganje podnebnih ciljev EU.[2] Ob tem vsak četrti Evropejcev prebiva v stavbah, kjer je kakovost zraka v zaprtih prostorih pod nacionalnimi standardi, več kot 30 milijonov državljanov pa je prizadetih zaradi pretemnih stanovanj, kar lahko negativno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje.

Prenova pa bi prispevala tudi k precejšnjim dobičkom. Stroške obnove vseh neučinkovitih stanovanjskih fondov v EU bi bilo mogoče povrniti v samo dveh letih, prav tako bi lahko prihranili 194 milijard EUR v enakovrednih družbenih dobrinah – torej manj bolniških odsotnosti, večja uspešnost pri delu in v šolah.[3] Z izpolnjevanjem standardov energetske učinkovitosti EU bi lahko prihranili 44 % končne energije, porabljene za ogrevanje prostorov.[4] Prav tako bi prenova bolnišnic prispevala k 21-odstotnemu znižanju zdravstvenih stroškov, 19-odstotnemu znižanju umrljivosti in 20-odstotnemu zmanjšanju fluktuacije zaposlenih.[5]

Ukrepanje je potrebno tako na nacionalni kot evropski ravni

V tem kontekstu se Barometer zdravih stavb (HBB) za leto 2024 začenja z jasnim sporočilom: potrebno je ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni, s čimer bi zagotovili zdrave domove, delovna mesta, šole in bolnišnice. Letošnje poročilo tako razkriva potrebo po pomembnih ukrepih za zagotavljanje zdravih stavb in pojasnjuje pot, ki jo je treba ubrati, vključno z opredelitvijo in okvirjem za zdrave, trajnostne in odporne stavbe.

»Zdrave in cenovno dostopne stavbe bi morale biti edina vrsta stavb, v katerih ljudje živijo, se učijo, delajo, igrajo ali okrevajo. Zagotavljanje dostopa do zdravih in cenovno dostopnih zgradb vsem Evropejcem bi moralo biti prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Upamo, da bo to poročilo služilo kot navdih in konkretno orodje za oblikovalce politik, saj v njem lahko najdejo specifična priporočila in konkretne primere,« pravi Fleming Voetmann, podpredsednik za zunanje odnose in trajnost pri skupini VELUX.

Zdrave stavbe prav tako prispevajo h gospodarstvu in podnebju, saj študije primerov, prikazane v poročilu, kažejo 11,5-odstotno donosnost naložbe v prenovo javnih stavb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje. Poleg tega bi lahko bolj zdrava delovna mesta vodila do dodatnih 40 milijard EUR bruto dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu na leto za vsak odstotni napredek v uspešnosti zaposlenih.

Predstavitev priporočil za zdrave stavbe: 5 področij

Za usmerjanje oblikovalcev evropskih politik o tem, kaj naredi stavbo zdravo, trajnostno in odporno, HBB vzpostavlja pomemben nov okvir, ki temelji na zanesljivih znanstvenih raziskavah in je prikazan v 12 študijah primerov iz vse Evrope. Okvir temelji na petih med seboj povezanih področjih za zdrave stavbe, z naslednjimi značilnostmi in cilji:

1) Izboljšati duševno in telesno zdravje.

2) Zasnovane so za človekove potrebe.

3) Trajnostno zgrajene in upravljane.

4) Odporne in prilagodljive.

5) Opolnomočenje ljudi.

Vsako področje je sestavljeno iz nabora kazalnikov za celosten vpogled in lažjo integracijo med procesom načrtovanja in gradnje stavb, kar deležnike vodi k doseganju resnično zdravih, trajnostnih in odpornih stavb.

• [1] BPIE, ‘How to design fair and effective minimum energy performance standards’
• [2] BPIE, ‘EU Buildings Climate Tracker 2nd Edition: A call for faster and bolder action’, BPIE, 2023
• [3] J. Palacios, P. Eichholtz, and N. Kok, ‘Moving to productivity: The benefits of healthy buildings’, PLOS ONE, vol. 15, no. 8, p. e0236029, Aug. 2020
• [4] BPIE, ‘How to stay warm and save energy’, 2023
• [5] BPIE, ‘Building 4 People: Quantifying the benefits of energy renovation investments in schools, offices and hospitals’, 2018