buildingSMART International je 22. septembra 2026 objavil projektni plan za openBIM pri visoko- in srednjenapetostnem prenosu ter distribuciji elektrike in ga dal v glasovanje do 13. novembra 2026. To še ni nov standard niti nova izdaja IFC, je pa pomemben in zelo konkreten premik: predlog namreč ne govori več le o interoperabilnosti znotraj stavbe, temveč o modeliranju, izmenjavi in upravljanju podatkov za elektroenergetska omrežja skozi celoten življenjski cikel sredstva.

Za strokovno javnost je bistveno, da je treba ta korak brati natančno. Na dan 5. novembra 2026 je status predloga out for voting, glasovanje pa se zaključi 13. novembra 2026. To pomeni, da predlagani okvir še ni sprejet, še manj pa uveljavljen kot nova obvezna ali uradna shema. Hkrati pa je vsebina plana dovolj operativna, da jo velja razumeti kot jasen signal, kam buildingSMART usmerja naslednjo razvojno fazo openBIM: iz stavb in linearne infrastrukture proti elektroenergetskim in komunalnim omrežjem.

Od električnih sistemov v stavbi k omrežnim sredstvom

Ta premik ni nastal iz nič. buildingSMART je v zadnjih letih v električni domeni že gradil podlago za nizko- in srednjenapetostne sisteme v stavbah. Uradno objavljen in odobren primer uporabe UC 2.06, namenjen kolizijski preverbi in mehanski integraciji srednjenapetostnih distribucijskih sistemov v modelu stavbe, je bil objavljen 2. julija 2025 in kaže, da je bila dosedanja teža razvoja predvsem na koordinaciji elektroopreme z arhitekturo in drugimi strokami znotraj grajenega objekta. Novi projektni plan iz leta 2026 pa razširi fokus na visoko- in srednjenapetostni prenos ter distribucijo elektrike kot infrastrukturni sistem.

Prav v tem je vsebinska novost. Če je bil dosedanji openBIM pri elektriki pretežno vprašanje prostorske umestitve, koordinacije opreme in izmenjave tehničnih podatkov v stavbi, je pri omrežjih v ospredju bistveno širši sklop zahtev: taksonomija omrežnih sredstev, dosledno poimenovanje pojmov, povezava z obstoječimi shemami IFC, formalizirane informacijske zahteve ter sledljivost podatkov od načrtovanja do obratovanja. To je razširitev področja interoperabilnosti, ne le razširitev seznama objektov. Ta razlaga je sklep na podlagi objavljenega plana in obstoječih buildingSMART storitev za IFC, bSDD, IDS in UCM.

Kaj projektni plan dejansko predlaga

Objavljeni plan navaja pet zelo konkretnih delovnih sklopov, ki jih v gradbeni in projektantski praksi velja razumeti kot ogrodje prihodnje standardizacije, ne pa še kot dokončno tehnično rešitev:

  • vzpostavitev domenske taksonomije za visoko- in srednjenapetostni prenos ter distribucijo elektrike;
  • mapiranje te taksonomije na obstoječe različice IFC;
  • objavo relevantnih pojmov v buildingSMART Data Dictionary (bSDD);
  • določanje življenjskih primerov uporabe in zahtev z uporabo Information Delivery Specification (IDS);
  • pripravo priporočil za prihodnje izdaje IFC, vključno z IFC 5 oziroma IFC X.

Enako pomembno je, kaj plan izrecno ne predlaga. buildingSMART v objavi jasno poudari, da projekt ne predlaga neposredne razširitve IFC v tej fazi in ne želi nadomestiti uveljavljenih elektrotehniških oziroma energetskih standardov. Namen je izboljšati interoperabilnost, doslednost podatkov in upravljanje življenjskega cikla z uporabo obstoječih implementacij IFC; ugotovljene vrzeli pa naj bi bile dokumentirane kot zahteve in priporočila za prihodnje sheme. To je zelo trezna in za industrijo pomembna formulacija: najprej uskladitev pojmov, zahtev in mapiranja, šele nato morebitni posegi v prihodnje standardne izdaje.

Kje je standardni temelj danes

Trenutno veljavna uradna osnova openBIM ostaja IFC 4.3.2.0, ki ga buildingSMART navaja kot zadnjo uradno različico IFC 4.3, hkrati pa je ta različica objavljena tudi kot ISO 16739-1:2024. ISO katalog navaja, da je bila izdaja ISO 16739-1:2024 objavljena 22. marca 2024. buildingSMART ob tem poudarja, da je IFC 4.3 prinesel podporo infrastrukturni domeni. Za elektroenergetska omrežja je to pomembno zato, ker se nova pobuda ne naslanja na prazen prostor, ampak na že obstoječo infrastrukturno podlago IFC.

Drugi ključni steber je IDS. buildingSMART na uradni strani navaja, da je IDS 1.0 postal uradni buildingSMART standard 1. junija 2024. V praksi to pomeni, da standard za računalniško berljivo določanje informacijskih zahtev že obstaja in je formalno veljaven; novi omrežni projekt ga zato ne izumlja na novo, ampak ga želi uporabiti za opis zahtev v domeni visoko- in srednjenapetostnega prenosa ter distribucije.

Tretji gradnik je bSDD. buildingSMART ga opisuje kot storitev za distribuiranje definicij, ki jih je mogoče uporabljati v modelih IFC, pri čemer so tudi osnovni pojmi IFC registrirani v bSDD zaradi lažjega mapiranja med podatkovnimi slovarji. Za elektroenergetsko domeno je to posebej pomembno, ker brez urejenega slovarja pojmov interoperabilnost hitro obstane pri različnih imenih za isto stvar ali pri istih imenih za različno stvar.

Četrti element je Use Case Management Service. buildingSMART ga opredeljuje kot storitev za zajem, specifikacijo in izmenjavo najboljših praks ter za določanje, kdo potrebuje katere informacije, kdaj, v kakšnem formatu in na kakšni ravni podrobnosti. UCM obenem izrecno povezuje izmenjalne zahteve z IDS in z referenciranjem na IFC. Z vidika projektnega plana to pomeni, da omrežna interoperabilnost ni zamišljena le kot shema podatkov, temveč kot vodena veriga primerov uporabe, zahtev in strojno preverljivih izmenjav.

Kje so danes vrzeli

Razvojna dokumentacija IFC 4.4 preview za električno domeno vsebuje zelo povedno omejitev: navaja, da je s shemo sicer mogoče opisovati tudi ekstra nizko-, srednje- in visokonapetostne sisteme, vendar specifične določbe za takšne sisteme še niso v celoti zajete in razdelane. Ker gre za razvojni predogled in ne za uradno veljavno izdajo, tega ni dopustno brati kot normativno zahtevo. Je pa to dragocen tehnični pokazatelj, zakaj aktualni projektni plan najprej odpira taksonomijo, bSDD, IDS in mapiranje na obstoječi IFC, namesto da bi že zdaj obljubljal zaključen omrežni podatkovni model. To je strokovna interpretacija, podprta z objavljenim razvojnim stanjem in vsebino projektnega plana.

Kako naj stroka bere november 2026

Na dan 5. novembra 2026 zato velja zelo natančna razmejitev statusov. Predlagano in v glasovanju je: projektni plan za openBIM pri visoko- in srednjenapetostnem prenosu ter distribuciji elektrike, z rokom glasovanja 13. november 2026. Trenutno veljavno pa ostajajo: IFC 4.3.2.0 kot uradna različica IFC oziroma ISO 16739-1:2024 ter IDS 1.0 kot uradni buildingSMART standard od 1. junija 2024. Prihodnje in razvojno sta: IFC 4.4 ter IFC 5, ki ju buildingSMART vodi kot različici v razvoju. V pregledanih uradnih virih za obravnavani omrežni projekt ni objavljenega prehodnega obdobja niti datuma začetka veljavnosti morebitnih novih obveznih zahtev.

Za projektante, upravljavce omrežij, BIM menedžerje in ponudnike programske opreme je to pomembno iz zelo praktičnega razloga. Če bo plan potrjen, bo prvi učinek verjetno v jeziku podatkov in v preverjanju zahtev: v bolj doslednem slovarju pojmov, v jasnejšem mapiranju na obstoječi IFC ter v uporabi IDS za strojno preverjanje izmenjav. Šele zatem je realno pričakovati zrelejša priporočila za prihodnje izdaje IFC. Skratka: pred nami ni hipna revolucija sheme, temveč dobro strukturiran začetek standardizacijskega procesa za omrežno domeno. Ta zaključek je analitičen, vendar neposredno sledi objavljenemu vrstnemu redu nalog v projektnem planu in trenutnemu uradnemu statusu IFC ter IDS.

Prav zato je novica širše pomembna tudi za gradbeni sektor. Če je openBIM doslej največkrat pomenil interoperabilnost med arhitektom, projektanti strok, izvajalcem in upravljavcem stavbe, buildingSMART zdaj odpira pot k istemu načelu v elektroenergetski infrastrukturi. Naslednja fronta interoperabilnosti torej res ni nujno nova stavba, temveč omrežje — toda za zdaj še v obliki predloga, ki bo o dejanskem nadaljevanju odločal po 13. novembru 2026.