Connect with us

DEDIŠČINA

Blejski zaklad: deblak se je na dnu jezera skrival kar 1200 let

Objavljeno

dne

Potapljači so včeraj ob pomoči strokovnjakov z dna Blejskega jezera dvignili zgodnjesrednjeveški deblak. Približno 1200 let staro plovilo priča o plovbi po jezeru in obiskovanju otoka že v času prve faze slovanske naselitve Blejskega kota.

Deblak zdaj čaka konservacija, potem pa naj bi svoje mesto našel v novem arheološkem muzeju na Bledu.

Dvig deblaka in njegov odvoz v konservacijo v prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je plod večletnega sodelovanja Društva za podvodne dejavnosti Bled, oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za podvodno arheologijo in ZVKDS.


Na Bledu si želijo nov arheološki muzej, v katerem bi lahko po restavratorskem delu mesto dobil tudi “novi” deblak. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Za deblak v jezeru je stroka vedela že sedem let
Kot je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. Ti so najdbo dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, ki je bil posekan nekje v izteku 8. ali v prvi polovici 9. stoletja.

Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

“To pomeni, da gre za čoln zgodnjeslovanske naselitve na Bledu, kar dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo,” je povedal Gaspari in dodal, da je uporabo Blejskega otoka v tistem času potrdil še en, lani odkrit, a iz lipe narejen deblak, ki prekrit s sedimenti, leži ob obali otoka na globini 17 metrov in je še kakšno desetletje starejši od danes dvignjenega čolna.

Deblaki iz macesnovega lesa so izjemno redki. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

“Najdbe obeh čolnov kažeta na to, da se je v tistem obdobju na otoku že nekaj dogajalo,” je dejal Gaspari in pojasnil, da so začetki pokopavanja na Blejskem otoku nekoliko mlajši. Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Deblaka pa sta prvi dokaz o plovbi Slovanov po Blejskem jezeru.

Prva najdba te vrste pri nas
Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z otoka je odkritje trenutno tudi najstarejši neposredni dokaz za plovbo po Blejskem jezeru ter omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskov otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Na ZVKDS pričakujejo, da bodo nadaljnje raziskave dale tudi odgovor o pomenu in kontekstu raztresenih človeških kosti, ki so bile dokumentirane po jezerskem dnu v neposredni okolici deblaka.

Arheologinja iz kranjske enote ZVKDS Judita Lux je pojasnila, da je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo te vrste iz slovenskega prostora.

Na globini 17 metrov leži še en deblak, še malce starejši od danes dvignjenega. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Njegova posebnost je tudi ta, da je narejen iz macesnovega lesa. V celotni Evropi je namreč ob odkritih približno 3000 deblakih primerke iz macesna mogoče prešteti na prste ene roke.
Potapljači so deblak danes dvignili s pomočjo balonov, zdaj pa ga čaka konservacija v Restavratorskem centru ZVKDS. Kot je povedala Katja Kavkler iz omenjenega centra, se bodo najprej lotili površinskega čiščenja in odstranjevanja sedimentov ter nečistoč. Sledilo bo globinsko čiščenje. Ključno pa bo utrjevanje z melaminsko smolo in zatem počasno sušenje.

Po dobrih dveh letih se bo deblak kot konserviran razstavni eksponat lahko vrnil na Bled.

“Narveč sveta otrokam sliši Slave …”
Arheologinja Judita Lux je prepričana, da deblak predstavlja dobro priložnost za Bled, da uredi arheološko razstavišče, posvečeno Slovanom, pri čemer bi deblak lahko povezali tudi s pesnitvijo Franceta Prešerna Krst pri Savici.

S tem se strinja tudi blejski župan Janez Fajfar. “Gre za del naše zgodovine, ki jo bo treba primerno predstaviti. Zato bomo v okviru Zavoda za kulturo Bled napeli vse sile, da bi na Bledu prišli do posebnega arheološkega muzeja,” je napovedal župan in dodal, da je trenutno večina najboljših blejskih najdb hranjena drugje, za deblak pa bi si zelo želeli, da bi bil na ogled na Bledu.

DEDIŠČINA

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Objavljeno

dne

Avtor

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo na ministrstvu je namero ustavilo, zagotavljajo pa, da iščejo trajno rešitev za spomenik.

Na ministrstvu pravijo, da v proračunu denarja za nakup ni, piše časopis Dnevnik. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pa je vnovič ocenil, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

“Novi kulturni ministrici Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu sem poslal jasno sporočilo, da sem pripravljen prodati, če želi država kupiti,” je Pečečnik pojasnil pred nekaj dnevi v pogovoru za Delo.

Malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja
Na kulturnem ministrstvu so za Dnevnik potrdili, da se ministrica s Pečečnikom še ni pogovarjala. Glede na dejstvo, da ministrstvo v proračunih za prihodnji dve leti nima denarja za Plečnikov stadion, je, kot kaže, malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja o nakupu Pečečnikovega deleža.

Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine. “Območje predstavlja velik potencial za razvoj javnega prostora za Bežigradom, ki ga želi ministrstvo razvijati skupaj z mestno občino,” so poudarili. Zagovarjajo stališče, da so najboljši primeri prenov, ohranjanja in oživitve kulturne dediščine tisti, kjer je dediščino odkupila in jo upravlja lokalna skupnost.

Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine.

Mogoči pristopi k oživitvi stadiona
Na ministrstvu so naročili izdelavo novelacije konservatorskega načrta, ki naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Ministrstvo naj bi prav tako pripravilo “finančno oceno prenove stadiona in situ”“Ta ocena bo nato služila kot osnova za razmislek o mogočih pristopih k oživitvi stadiona,” so še dodali na ministrstvu.

Če država ne bo hotela kupiti njegovega deleža na stadionu, je Pečečnik napovedal, da bo pridobil gradbeno dovoljenje in izvedel projekt. A ta načrt je še vedno negotov ravno zaradi postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor namreč vnovič vodi postopek izdaje dovoljenja.

ZVKDS: “Projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik”
Spremembe so se zgodile tudi na ravni ZVKDS-ja, ki je na pobudo okoljskega ministrstva izdal dopolnitev h kulturnovarstvenemu mnenju iz februarja 2021 in tudi v tem dokumentu vztraja, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

Zavod ugotavlja, da Pečečnikov projekt predstavlja “popolno podreditev spomenika novim posegom in da za ohranitev kulturnega spomenika ni dovolj zgolj ohranitev posameznih dediščinskih elementov”.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Berlinski simpozij o Plečniku

Objavljeno

dne

Avtor

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom Plečnik zdaj! Raziskovanje javnega prostora in urbane poroznosti, ki ga spremlja njegovemu delu posvečena razstava.

V okviru enodnevnega simpozija, ki ga znanstveno vodita Oddelek za arhitekturno teorijo ter Oddelek za likovno umetnost Tehniške univerze v Berlinu, so sodelujoči o Jožetu Plečniku spregovorili v dveh tematskih sklopih: Javno in porozno ter Nenavadno.

Plečnikova arhitektura na sodobnih fotografijah
Na simpoziju so sodelovali Luka Skansi, Maja Vardjan, Boštjan VugaMaruša Zorec in Jörg H. Gleiter ter posebna gosta, nemški umetnik Olaf Nicolai in nemški arhitekt Jürgen Mayer H.

Simpoziju je sledilo tudi odprtje razstave sodobnih fotografij češkega fotografa Adama Štecha o Plečnikovem delu, ki jo je zasnoval kurator Tomaž Štoka, nastala pa je v v organizaciji SKICA Berlin (Kulturni center Republike Slovenije v Berlinu, op.a.) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana (MAO).

Celoten dogodek je bil organizirala “SKICA Berlin”. Simpozij akademsko spremljata Inštitut za arhitekturo in Oddelek za arhitekturno teorijo TU Berlin. Organiziran in zasnovan je bil kot sodelovanje Boštjana Vuge, sedanjega predsednika Sklada arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani in Sašo Šavel Burkart, vodjo SKICA Berlin.

Jože Plečnik v svoji risalnici na posnetku iz leta 1942. Foto: MGML / Plečnikova zbirka


Mesto kot oder človekovega življenja
Jože Plečnik (1872–1957) je bil ena najbolj vsestranskih arhitekturnih osebnosti prve polovice preteklega stoletja, pri čemer je bil kot učenec Otta Wagnerja tudi sam vir navdiha naslednjim generacijam arhitektov. Njegovo arhitekturno, umetniško in urbanistično delo, ki je nastajalo predvsem v Ljubljani, je z naslovom Urbano oblikovanje po meri človeka, uvrščeno tudi na seznam svetovne dediščine Unesca.

Njegova arhitektura slavi mesto kot oder človekovega življenja in javni prostor kot prostor skupnosti in demokracije. Plečnik je v Ljubljani dosledno oblikoval javni prostor – trge, drevorede in parke – kot živo tkivo, ustvarjeno, da gradi mesto za bivanje slehernika.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Nominaciji lipicancev in čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Avtor

Nominaciji, povezani s tradicijami reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji, sta za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine prejeli pozitivno oceno ocenjevalnega telesa Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Ocenjevalno telo je v svojem poročilu, objavljenem 31. oktobra pozno zvečer, označilo obe nominaciji kot dobra primera. Dosje čebelarstva poudarja povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo, nominacija tradicij reje lipicancev pa tesno sodelovanje osmih držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji, je po navedbah ministrstva zapisano v poročilu.

Dokončni odločitvi o vpisu bodo sprejeli na 17. zasedanju Medvladnega odbora za varovanja nesnovne kulturne dediščine, ki ga bo med 28. novembrom in 3. decembrom v Rabatu gostil Maroko.

Reja lipicancev, deljena zgodovina osmih držav
Nominacija, povezana s tradicijo reje lipicancev, je skupno delo predstavnikov in strokovnjakov osmih držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. V omenjenih državah imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerima se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj. Foto: Kobilarna Lipica

Čebelarstvo: od panjskih končnic do apiterapije
Nominacija, povezana s čebelarstvom v Sloveniji, pa dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo, so sporočili.

Pripravo obeh nominacij je v Sloveniji vodilo ministrstvo za kulturo. Iz Slovenije so pri pripravi nominacije, povezane s tradicijami reje lipicancev, sodelovali predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, pri pripravi nominacije, povezane s čebelarstvom v Sloveniji, pa strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za medonosne čebele. Ob tem za hrano in lajšanje zdravstvenih težav neposredno pridobivajo čebelje proizvode, posredno pa s čebelami omogočajo opraševanje rastlin, ki so vir hrane ljudem in živalim. S to dejavnostjo se ukvarja skoraj 11.000 čebelarjev različnih generacij. Foto: Slovenia.info

Upamo na peti in šesti vpis
Slovenija ima sicer na seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane že štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018) kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.

Nadaljuj z branjem
OKOLJE6 dni nazaj

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala...

Arhitektura6 dni nazaj

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve...

UMETNOST1 teden nazaj

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

E-Tourneo Custom z izjemno prostornostjo in zmogljivostjo za različne dejavnosti

Ford Pro je razkril popolnoma nov model E-Tourneo Custom, ki je na čelu naslednje generacije večnamenskih vozil Tourneo in ima...

Dizajn2 tedna nazaj

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine...

OKOLJE2 tedna nazaj

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo...

UMETNOST3 tedni nazaj

Novi umetniški ateljeji v Mariboru

Pred dnevi so umetniki začeli polniti prostore umetniških ateljejev, ki jih je Mestna občina Maribor (MOM) uredila v stavbi na...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Berlinski simpozij o Plečniku

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom...

UMETNOST1 mesec nazaj

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču...

POPULARNO