DOGODKI
Bioklimatske pergole Pirnar za dih jemajoči prostor pod soncem
Življenje je zunaj. Pod najlepšo senco in vsestransko pergolo, ustvarjeno za nepozabna doživetja. O tem so se ob toplem sončnem vremenu prepričali številni gostje, ki so na četrtkovem dogodku pred salonom Pirnar izkoristili ekskluzivno priložnost in preizkusili brezkompromisno udobje pod pergolo Pirnar. Ob vrhunski kulinariki, trendi koktejlih, v družbi priljubljenega komika Gašperja Berganta in vedno izjemne Mojce Mavec so odkrivali prednosti novega produkta uglednega slovenskega podjetja, sicer znanega kot svetovnega inovatorja vhodnih vrat.
Le redke stvari v življenju nam vzamejo sapo, vzbudijo občudovanje in pustijo trajen vtis. Še toliko več nam pomenijo, če je zaradi njih naše življenje bogatejše. Z bioklimatskimi pergolami si lahko ustvarimo kakovostno bivalno okolje v vseh letnih časih in vseh vremenskih razmerah.
“Doma je najlepše, a dom je veliko več kot štiri stene. Je prostor, v katerem uživamo z najbližjimi. Če vhodna vrata ščitijo intimo našega doma, nam jo pergole odpirajo in omogočajo, da zunaj doživimo najlepša kosila, nepozabne zabave, najbolj romantične večere in največji mir. Zato je odločitev, da poleg vhodnih vrat ljudem ponudimo tudi pergole, logično nadaljevanje naše filozofije omogočiti ljudem izjemno kakovost sodobnega bivanja,“ pojasnjuje odločitev za razširitev ponudbe na ta vsestranski produkt namestnik direktorja Gašper Pirnar.
Stand-up komedija in kulinarično razvajanje
Življenje pod pergolo je lahko nadvse zabavno. Še več. Navidezno nedolžni dogodki se pogosto spremenijo v nepozabno komedijo ali kar dramo epskih razsežnosti. To je na dogodku ekskluzivno za Pirnar v kratki in še nikoli slišani stand-up komediji Pod pergolo slikovito in hudomušno izvedel mlad komik Gašper Bergant.
Na dogodku ni manjkalo razkošnega razvajanja brbončic, od svežih pomladnih koktejlov do vrhunske kulinarike – vseh izjemnih stvari torej, v katerih lahko uživamo pod pergolo. Celotno dogajanje je šarmantno povezovala brezčasna Mojca Mavec.
Bioklimatske pergole nov vrhunski produkt podjetja Pirnar
Pirnar se na slovenskem tržišču predstavlja z novo poslovno zgodbo, z lastno linijo pergol Pirnar. Različni modeli vsak na svoj način odgovarjajo na potrebe in želje posameznika. Sodobne in povsem avtomatizirane pergole ustvarjajo bioklimatske pogoje, zaradi katerih lahko ljudje pod njimi uživajo vse leto.
Minimalističen dizajn, domišljena trdna konstrukcija in izjemna funkcionalnost uvrščajo pergole Pirnar v sam vrh tovrstne ponudbe v Sloveniji. Enostaven sistem sestavljanja z modularnimi profili omogoča več različnih konstrukcijskih postavitev glede na specifiko objekta in posameznikove želje. Opremljene so z najsodobnejšo dodatno opremo za največje udobje bivanja.
“Vse, kar v Pirnarju ustvarimo, je presežek. Tudi pergole. Zelo smo zadovoljni s prvim odzivom na naš nov izdelek, ki ga bomo v prihodnje še razvijali in razširili tudi na druge trge,” je še dodal Gašper Pirnar.
Več o bioklimatskih pergolah Pirnar si oglejte na: POVEZAVA
Arhitektura
Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata
Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno vrata odpirajo številni objekti po Sloveniji.
Dogodek poteka že 15. leto in predstavlja nove in prenovljene arhitekture ter pomembne stavbe kulturne dediščine.
V sklopu festivala si bo mogoče ogledati 70 projektov, poleg naštetih bodo vrata v svoje prostore odprle tudi izobraževalne in kulturne ustanove. Osnovno poslanstvo festivala sta ozaveščanje najširše javnosti o vrednotah kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev primerov najboljših praks sodobne arhitekturne produkcije kot dela slovenske kulture in nacionalne identitete.
Med prispelimi projekti je letošnji festivalski program zastavila strokovna žirija, ki so jo sestavljali štirje strokovnjaki na področju arhitekture in oblikovanja – Blaž Budja, Maša Cvetko, Dean Lah in Maja Stamenković.
Arhitektura se ne sme zapirati sama v svoj svet, biti mora odprta širši javnosti in med ljudmi spodbujati razpravo o prostoru, je prepričan Lah. “V tem vidim osrednje poslanstvo festivala OHS, ki vsako leto ponuja zainteresirani javnosti možnost vstopa in neposrednega doživljanja raznolikih kakovostnih arhitekturnih praks. Arhitektura namreč niso zgolj zidovi, arhitektura je prostor vmes, je življenje, ki se v teh prostorih odvija,” razmišlja.
Festival OHS letos poteka pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in postavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje.
To so najbolj ključni izzivi, ki se brez podpornih družbenoekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo “zagovorniki” pravičnejše in bolj vključujoče družbe, so zapisali organizatorji.
V programu festivala bodo tako predstavili različne tematske projekte, ki spodbujajo dostopnost in omogočajo razvoj skupnosti. Del festivala bodo tudi tematska vodenja in delavnice, ki bodo nagovarjali različne ciljne skupine.
V Ljubljani si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati stanovanjsko sosesko Dolgi most II, četrtni center Golovec in Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav tako bosta vrata odprli prenovljeni podstrehi, ki sta se z novo zasnovo prilagodili potrebam sodobnega bivanja. V Štanjelu se bo mogoče udeležiti vodstva po lokalni galeriji uporabne umetnosti Lokal in hiši v Štanjelu. Na Gorenjskem bo mogoče vstopiti v počitniško hišo Šumica in v leseno Hišo za iznajdljivo družino. V sklopu festivala pa bo mogoč tudi ogled projekta Vrtec Bohinj in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji ter začasni lapidarij, ki sta bila letos uvrščena v ožji izbor nagrade EU Mies Award 2024.
Festival OHS je od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo.
DOGODKI
Nagrado občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana prejela skupina Sreda v sredo
Ob zaključku spletnega glasovanja so razglasili nagrajence občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana. Nagrado je prejela skupina Sreda v sredo. Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs bodo kot prejemniki nagrade imeli priložnost produkcije v MGLC-ju.
Potem ko je mednarodna žirija septembra razglasila nagrajence letošnjega 35. grafičnega bienala Ljubljana, se je 5. januarja zaključilo še spletno glasovanje, na katerem je svoje preferenčne glasove oddalo še občinstvo tega štiri mesece trajajočega dogodka. Nagrado občinstva je prejela skupina Sreda v sredo, katere člani Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs se na bienalu predstavljajo z grafikami, razstavljenimi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Gradu Tivoli in katerih atelje na Štefanovi ulici je eno od prizorišč bienala. Kot prejemniki nagrade občinstva bodo dobili priložnost produkcije v Grafičnem ateljeju MGLC.
Kolektiv, ki stavi na kolektivno ustvarjanje
Skupina Sreda v sredo je bila ustanovljena leta 2019 v Ljubljani. V kletnih prostorih enega od treh Dukičevih blokov, zgrajenih leta 1935 v središču Ljubljane, je skupina odsluženo kurilnico preoblikovala v grafični atelje, kjer pretežno v tehnikah globokega tiska ustvarjajo sami ali z gosti.
V sklopu 35. grafičnega bienala Ljubljana so vsak petek med 15. in 18. uro odprli svoja vrata kot prizorišče grafičnega bienala in kot sproščeno delovišče in srečevališče hkrati. Na 17 srečanjih so gostili različne umetnike in več kot 200 obiskovalcev iz Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske, Avstralije, Slovaške, Indije, Romunije, s katerimi so skupaj ustvarili več kot 20 grafičnih del.
Poseben dogodek v ateljeju Srede v sredo ob zaključku festivala
V sklopu zaključnih dnevov bienala bodo v petek med 15. in 18. uro na zadnjem srečanju posebej za to priložnost pripravili razstavo del, ki so nastala v sklopu sproščenih petkovih druženj. V ateljeju so se od septembra zvrstili gostje Maja Poljanc, Hana Stupica, Farah Sara Kurnik, Marko K. Gavez, Filip Kolačkov, Jure Engelsberger, Martin Fujan, Žiga Sever, Nik Leban, Suna Srdić, Flora Omerčević in Selom Koffi Kudjie.
35. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa je vrata odprl 15. septembra in se bo sklenil v nedeljo, 14. januarja.
Arhitektura
Izbran je kurator arhitekturnega bienala v Benetkah 2025
Naslednji arhitekturni bienale v Benetkah, ki bo potekal od 24. maja do 23. novembra 2025, bo kuriral italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti.
Ratti predava na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) in na milanski politehniki. Je direktor Senseable City Lab ter ustanovni partner arhitekturnega in inovacijskega biroja CRA-Carlo Ratti Associati (Torino, New York in London).
Diplomiral je na torinski politehniki in Ecole Nationale des Ponts et Chaussees v Parizu. Pozneje je opravljal magisterij in doktorat na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, doktorski študij pa dokončal kot Fulbrightov štipendist na MIT-u.
Je eden od desetih najbolj citiranih strokovnjakov na področju urbanizma ter soavtor več kot 750 publikacij. Redno objavlja mnenjske eseje v mednarodnih medijih, kot so The New York Times, Financial Times, The Guardian, Project Syndicate, Le Monde, Süddeutsche Zeitung, Corriere della Sera, La Repubblica in El Pais.
Kuratorske izkušnje je pridobil v različnih državah. Med drugi je bil programski direktor na Inštitutu za medije, arhitekturo in oblikovanje Strelka v Moskvi, kustos paviljona BMW Guggenheim v Berlinu in kustos paviljona Future Food District na Expo 2015 v Milanu. Bil je tudi sokurator drugega bienala oblikovanja v Portu leta 2021.
Njegova dela je bilo mogoče videti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA, na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v Muzeju oblikovanja v Barceloni, Muzeju znanosti v Londonu in MAXXI v Rimu.
Filozof čutnega mesta
Revija Time je tri njegove projekte – digitalni vodni paviljon, koebenhavnsko kolo in Scribit – uvrstila na seznam najboljših izumov leta. Revija Fast Company ga je razglasila za enega od “najvplivnejših oblikovalcev v Ameriki”, revija Blueprint pa ga je uvrstila med “ljudi, ki bodo spremenili svet oblikovanja”. Bloomberg ga je označil za “filozofa čutnega mesta”.
Arhitektura mora izkoristiti vso inteligenco okoli nas.
“Arhitekti o sebi radi mislimo, da smo pametni, vendar je resnična inteligenca prisotna povsod. Iznajdljivost evolucije, vse večja moč računalnikov in kolektivna modrost množice. Da bi se lahko soočili z razgretim svetom, mora arhitektura izkoristiti vso inteligenco okoli nas,” so Rattijeve besede navedli v sporočilu za javnost. Kot je še zapisal, je počaščen, da ima priložnost kurirati arhitekturni bienale 2025.
Rattijevo imenovanje za kuratorja 19. arhitekturnega bienala v Benetkah je priporočil predsednik ustanove Roberta Cicutta.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj
Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek