ASHRAE je 6. novembra 2026 odprl 45-dnevno javno presojo osnutka BSR/ASHRAE/ICC 240P, ki traja do 21. decembra 2026. Na dan 14. novembra 2026 je 240P še vedno predlagani standard v fazi javnih pripomb, ne pa objavljen ali uveljavljen standard. Za prakso je pomembno, da osnutek poskuša poenotiti način kvantifikacije in dokumentiranja vgrajenih ter operativnih emisij toplogrednih plinov na ravni stavbe skozi življenjski cikel, hkrati pa določa meje sistema, pravila za izbor EPD in drugih podatkovnih virov ter ločevanje med pristopoma as-designed in as-built.

Kaj je dejansko odprto danes

Na uradni strani ASHRAE OSR je dokument objavljen kot BSR/ASHRAE/ICC Standard 240P, Quantification of Life Cycle Greenhouse Gas Emissions z oznako 3rd Publication Public Review – Independent Substantive Change. ASHRAE Standards Actions za izdajo z dne 6. november 2026 za ta krog navaja 45-dnevno javno presojo od 6. 11. 2026 do 21. 12. 2026. To potrjuje, da je standard še v postopku, vsebina pa se lahko pred morebitno odobritvijo in objavo še spremeni.

Pomembna procesna podrobnost je, da gre za independent substantive change. Predgovor osnutka izrecno navaja, da so v tem krogu za komentar odprte le spremembe, označene s prečrtanim oziroma podčrtanim besedilom. Pripombe se oddajajo prek spletne baze OSR. Naslovnica osnutka hkrati določa, da je dokument subject to modification, dokler ga za objavo ne odobrijo ASHRAE, ICC in ANSI. V pregledanih uradnih virih zato za končni standard 240 na dan pregleda še ni naveden datum objave ali začetka veljavnosti.

Kaj 240P zajema – in česa ne

Po uradno objavljenem namenu in področju uporabe želi 240P podati metodologijo za kvantifikacijo in dokumentiranje emisij toplogrednih plinov, povezanih s stavbami, stavbnimi sistemi, opremo in pripadajočimi lokacijami skozi njihov življenjski cikel. Standard določa minimalne zahteve za kvantifikacijo vgrajenih in operativnih emisij ter minimalne zahteve za dokumentiranje rezultatov. Hkrati ASHRAE izrecno navaja, da 240P ne določa benchmarkov in ne vzpostavlja ravni zmogljivosti. Gre torej za predlagan merilni in poročevalski okvir, ne za že sprejet sistem obveznih mejnih vrednosti ogljika.

Osnutek razmeroma natančno določa meje sistema. V obvezni obseg vključuje module A1–A5, B1, B4, B5, B6 in C1–C4, medtem ko so moduli B2, B3, B7, D1 in D2 vključeni tam, kjer to zahteva pristojni organ oziroma authority having jurisdiction (AHJ). V isti shemi je izrecno zapisano, da modula A0 (Design) in B8 (User Activities) v ta standard nista vključena.

Institucionalni status je prav tako jasen. Na uradni strani Titles, Purposes and Scopes je 240P še vedno naveden kot proposed standard, odobren za razvoj februarja 2022, pri čemer je ICC sopokrovitelj standarda, revidirani TPS pa je bil potrjen novembra 2023. To potrjuje, da gre za formalen standardizacijski projekt, ki pa na dan pregleda še ni prešel v fazo objavljenega standarda.

Kaj je tehnično pomembno v tej javni presoji

Predgovor aktualnega osnutka navaja, da so bile v tem krogu posodobljene definicije, figura življenjskih faz v meji sistema, številni deli 6. poglavja o vgrajenih emisijah, manjši deli 7. in 9. poglavja, Normative Appendix C ter normativne in informativne reference. To kaže, da ne gre le za administrativni krog, temveč za vsebinsko pomemben popravljalni korak.

Med najbolj praktičnimi določbami izstopa obravnava podatkov o proizvodih. Osnutek določa, da morajo uporabljeni EPD biti veljavni in skladni z ISO 14025 ter ISO 21930:2017 ali EN 15804 + Amendment 2; za električno opremo so sprejemljivi tudi EPD po EN 50693. Dokument hkrati loči med industry-average, manufacturer-average ter facility-specific oziroma supply-chain specific EPD, poleg tega pa za nekatere primere dopušča generične podatke, reprezentativne LCA in izračune po CIBSE TM65. Za projektne ekipe to pomeni, da splošna zahteva po »EPD« brez opredelitve vrste podatka ni dovolj natančna.

Osnutek jasno loči tudi vgrajene in operativne emisije. V 7. poglavju izrecno določa, da se operativne energijske in emisijske vrednosti iz EPD ne smejo uporabljati za izkazovanje skladnosti s tem poglavjem. Pri uvoženi energiji standard zahteva, da povprečna tipična letna poraba temelji na vseh razpoložljivih podatkih, vendar največ na zadnjih petih letih. Faktorji emisij morajo vključevati combustion in precombustion emisije, pline CO2, CH4 in N2O ter, kjer je relevantno, tudi izgube prenosa in distribucije elektrike.

Pomemben del osnutka je tudi Normative Appendix B, ki uvaja ocenjevanje reprezentativnosti podatkov po šestih merilih: geografska, tehnološka, produktna in časovna reprezentativnost, granularnost ter preverljivost. V istem sklopu osnutek vključuje tudi obravnavo različnih kakovostnih ravni podatkov, vključno s tretjeosebno preverjenimi EPD, neodvisno pregledanimi LCA in drugimi dovoljenimi podatkovnimi tipi.

Na področju dokumentiranja je osnutek neposreden. Izračunane vgrajene emisije, operativne emisije in skupni rezultat morajo biti dokumentirani in dostopni AHJ. Kadar ocena vključuje oba pristopa, morajo biti rezultati as-designed in as-built dokumentirani ločeno. Osnutek tudi izrecno določa, da vsako odstopanje od metodologije standarda — razen če ga zahteva AHJ — pomeni neskladnost s standardom. Biogene emisije morajo biti poročane ločeno od fosilnih.

Zakaj je to pomembno tudi za evropske in slovenske projekte

Čeprav 240P ni evropski standard, je za evropske projektne ekipe relevanten iz več razlogov. Evropska komisija opisuje Level(s) kot skupni jezik EU za ocenjevanje in poročanje o trajnostni uspešnosti stavb skozi njihov življenjski cikel. Poleg tega je Komisija 27. marca 2026 objavila usmeritveni dokument o pristopih celotnega življenjskega cikla za dekarbonizacijo evropskih stavb. To pomeni, da se celovita metodologija LCA in whole-life carbon v evropskem prostoru še naprej institucionalno krepi.

Pravni status na ravni EU je ločen od 240P in pomembnejši za obveznosti v državah članicah. Direktiva (EU) 2024/1275 že velja kot sprejet evropski pravni akt. Po njenem 7. členu morajo države članice zagotoviti, da se življenjski GWP izračuna v skladu s Prilogo III in razkrije v energetskem izkazu stavbe od 1. januarja 2028 za vse nove stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1.000 m² ter od 1. januarja 2030 za vse nove stavbe. Ista določba zahteva tudi, da države članice do 1. januarja 2027 objavijo in Komisiji sporočijo časovni načrt za uvedbo mejnih vrednosti skupnega kumulativnega življenjskega GWP novih stavb. To so sprejete zahteve EU z bodočimi datumi uporabe, ne pa le politični osnutki.

Ta okvir je bil nato tehnično dopolnjen z Delegirano uredbo (EU) 2026/52, objavljeno 4. maja 2026, ki nadomešča Prilogo III k direktivi in je neposredno zavezujoča v državah članicah. Uredba določa, da se življenjski GWP novih stavb računa po relevantnih delih standarda EN 15978, na 50-letnem referenčnem obdobju. Določa tudi podatkovno hierarhijo, po kateri je treba, kadar so na voljo, uporabiti podatke po pravilih o gradbenih proizvodih, nato pa združljive podatke po ekodizajnu in energijskem označevanju ter druge tipe podatkov, če prvih ni na voljo. Iz tega sledi, da 240P lahko postane pomembna mednarodna referenca, ni pa samodejno zamenljiv z evropskim metodološkim okvirom.

Kaj naj stroka naredi v odprtem 45-dnevnem oknu

Za projektante, LCA svetovalce, proizvajalce in investitorje je to primeren trenutek za tehnični pregled lastnih postopkov. Smiselno je preveriti, ali so interne knjižnice EPD razvrščene po tipu in regiji, ali popisi del in modeli količin omogočajo preslikavo na zahtevane module, ali so rezultati as-designed in as-built ločeni, kako se določajo faktorji emisij za energente ter ali poročila ločeno prikazujejo fosilne in biogene tokove.

Kdor želi vplivati na končno besedilo, mora pripombe oddati v odprtem roku prek OSR. Postopkovna pravila ASHRAE določajo, da se komentarji na javno presojo oddajajo elektronsko, projektni odbor pa mora prejete komentarje obravnavati. Komentarji, oddani po zaključku odprte javne presoje, niso več del istega kroga in se lahko obravnavajo pozneje ali kot nov predlog.

Kaj velja danes – in kaj še ne

Na dan 14. novembra 2026 velja naslednje: javna presoja 240P je odprta do 21. decembra 2026; dokument je še vedno osnutek; odprte so pripombe na označene neodvisne vsebinske spremembe; končna vsebina se lahko še spremeni; standard še ni objavljen kot dokončen ANSI/ASHRAE/ICC dokument; in sam po sebi še ne uvaja obveznih mejnih vrednosti emisij. Predgovor sicer navaja namero odbora, da bi po objavi predlagal režim continuous maintenance, vendar to na dan pregleda ostaja napoved za obdobje po morebitni objavi, ne pa trenutno veljaven status standarda.