Na novinarski konferenci pred dnevi je velenjsko visokotehnološko podjetje Skaza proslavilo prejem prestižne nagrade Red Dot za inovativnost in vrhunski dizajn. Nagrado Red Dot so letos prejeli za svojo lastno blagovno znamko, Organko Daily – inovativno 3,3-litrsko posodo za zbiranje bioloških odpadkov, ki je izdelana iz reciklirane plastike.

Na dogodku smo bili priča prvim rezultatom projekta Digitalizacija Skaze 5.0, kjer smo spoznali sistem MES, kolaborativnega robota ter si ogledali postopek izdelave Organko Daily. Tanja Skaza, solastnica podjetja Skaza in direktorica Inštituta Skaza, je izpostavila, da so zaposleni v Skazi njihov največji kapital, zato s pogumom vlagajo v njihov nadaljnji razvoj: »To je ključno za osebno zadovoljstvo zaposlenih in nadaljnji napredek podjetja Skaza«, je dejala.

Z več kot 46-letno strastjo in zavezanostjo trajnosti so gradili trajnostno zgodbo že dolgo preden se je trajnostna miselnost sploh začela uveljavljati. Kaj je bila prelomnica za to odločitev, je povedala Tanja Skaza, solastnica Skaze in direktorica Inštituta Skaza: Ikea je ključno vplivala na našo odločitev, saj so vodilni v trajnostnem poslovanju. Sodelujemo že več kot dvajset let in sledimo njihovemu zgledu ter postavljamo nove trende v okoljsko ozaveščenem poslovanju. Naš glavni cilj je ustvariti pozitiven vpliv na ljudi in okolje z uporabo recikliranih materialov ter ozaveščanjem posameznikov o pomembnosti trajnostnega delovanja. Kakovost je za nas izjemno pomembna in se odraža v vseh naših izdelkih«.

Kakovost izdelkov je Skaza že drugič potrdila s prestižno nagrado Red Dot za inovativnost in vrhunski dizajn. Tokrat za Organko Daily, inovativno 3,3-litrsko posodo za zbiranje bioloških odpadkov, izdelano iz reciklirane plastike, ki so jo zasnovali v sodelovanju z design studiem SITO. Red Dot nagrada bo nedvomno pozitivno vplivala na prodajo izdelka. Okrepljena bo tudi prepoznavnost kakovosti Skaze na globalnem trgu.

Skaza že 46 let uspešno utrjuje vlogo narekovalca trendov v plastični industriji, je pojasnil Niko Medved, pomočnik generalnega direktorja Skaze: »Kot razvojni dobavitelj spodbujamo globalne multinacionalke k povečevanju uporabe reciklata v njihovih produktih. Naša strast je ustvarjanje celotnega procesa, ki seže od skice do končnega izdelka, ki pripoveduje trajnostno zgodbo za naše globalne partnerje. V elektro industriji smo se soočali s izzivom, saj reciklati še niso bili široko sprejeti. Ta industrija je namreč precej povezana z avtomobilsko in kupci niso bili odprti za reciklat. Vendar tudi tukaj uresničujemo svetovni preboj s projektom INCREACE, saj skupaj s partnerji razvijamo prve reciklate tudi v elektro industriji«, poudarja Medved razvoj Skaze na tem področju in doda: »veseli me, da Skaza sodeluje tudi v projektu LFIA-REC, kjer s partnerji razvijamo rešitve za recikliranje zavrženih hitrih antigenskih LFIA testov«.

»Za uspešno izvajanje naročil globalnih multinacionalk je ključnega pomena, da Skaza vlaga v nadaljnji razvoj proizvodnje. Tudi za lažje soočanje z posledicami globalne energetske krize. Vendar pa se uspešno spopadamo s tem izzivom tudi s pomočjo projekta digitalizacije in avtomatizacije Skaza 5.0.«, pojasnjuje Niko Medved in poudarja, da bo ta projekt imel pomemben vpliv na konkurenčnost Skaze tudi v prihodnost.

Projekt Digitalizacija Skaza 5.0. je vreden izjemnih 4.256.462,00 EUR, pri čemer je Evropska unija iz Sklada za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU prispevala pomembno finančno podporo v višini 1.934.592,14 EUR. »Gre za prvi korak k industriji 5.0., kjer naš glavni cilj ni popolna avtomatizacija, temveč opolnomočenje ljudi. Ključne inovacije vključujejo digitalni potni list izdelka, ki bo omogočal dostop do podatkov o nastanku, sestavi in deležu reciklata, ter avtomatizacijo interne logistične verige za izboljšanje energetske in proizvodne učinkovitosti. Načrtujemo tudi postavitev sončne elektrarne ter implementacijo strojnega vida za pregledovanje kosov in sistema prediktivne analitike za boljše ustvarjanje prihodnjih proizvodnih scenarijev. Ključna vrednost projekta je v tem, da ljudje prepoznajo prednosti digitalizacije in avtomatizacije, ki jim olajšajo delo, omogočajo proste vikende, izboljšano ergonomijo delovnih mest ter omogoča prehod iz upravljavske v nadzorne funkcije. Hkrati pa nam digitalizacija zagotavlja natančne, pravočasne in zanesljive podatke za hitrejše odločanje«, razloži Niko Medved.

Tudi drugi dan Festivala oblikovanja Maribor se je začel z ogledom filmov in animacij, s katerimi so na natečaju Aritmija mladosti sodelovali dijaki srednjih šol.

Dan oblikovalcev sta vodili Lijana Krajnc in Zala Sporiš. Kot prvi gost se je predstavil fotograf Arne Hodalič, ki je predstavil svoje življenje in delil zgodbe s svojih ekspedicij in popotovanj. Po študiju je kupil jadrnico, jo vozil in tako služil denar, medtem pa začel fotografirati. Po petih letih dela dela na jadrnici se je odločil, da bo začel svojo fotografsko kariero. Od takrat je bil kar dvaindvajsetkrat v Indiji, prepotoval je svet, imel potujoči studio in si nabral ogromno spominov in prijateljev z vsega sveta. Kar se tiče fotografije, je poudaril, da se fotografira z glavo in ne s fotoaparatom.

Naslednja gostja je bila umetnica in glasbenica Katja Škorjanc, znana tudi pod imenom Katie Shock. Z umetnostjo se je začela ukvarjati že v mladih letih, zdaj pa ustvarja digitalne ilustracije, plakate, karakterje iger, kot je na primer Angela iz igre My talking Angela, izdeluje ilustracije za pločevinke piva, je pa tudi ena izmed prvih slovenskih ustvarjalcev NFT-umetnin. S svojo umetnostjo rada pomaga drugim in širi znanje o problemih sveta. Mladim umetnikom svetuje, da si najprej uredijo dober portfolio, nato pa svoja dela delijo in jih pokažejo čim več ljudem, da tako širijo svoje umetnine.

Tretja gostja je bila Bojana Kovačič Zemljič, oblikovalka avtorskega nakita blagovne znamke E2RD. V sodelovanju s čipkarsko šolo iz Idrije je ustvarila inovativne vzorce, ki jih je kasneje naredila tudi v zlatem. Potrudi se, da novo kolekcijo ustvari vsaj enkrat na leto, v svoji trgovini pa prodaja nove izdelke, tudi če še niso objavljeni na njeni spletni strani. V svoji karieri je dosegla veliko, eden izmed njenih največjih uspehov je bil sodelovanje na EXPO v Dubaju.

Zadnja gostja Dneva oblikovalcev je bila kostumografinja Suzana Rengeo, ki trenutno dela v SNG Maribor, pred tem pa je svoj pečat pustila na številnih področjih. Svojo prvo modno revijo je pripravila ob koncu srednje šole v Modni hiši. Navdihujejo jo različni materiali, vzorci, ker pa je skozi oblačila zmeraj rada predstavljala različne karakterje, se je odločila, da bo postala kostumografinja. Največ težav pri ji delu povzročajo kompleksni materiali in slabi stroji, vedno pa mora biti pozorna, za katero predstavo dela kostume, saj so materiali za vsako zvrst drugačni: za balet morajo biti bolj gibljivi, za opero jih običajno delajo dlje časa … Mladim oblikovalcem je svetovala, naj se čim prej naučijo šivanja in drugih spretnosti ter naj bodo čim inovativni, naj si ne postavljajo omejitev in naj si čim več upajo.

Program so z glasebnimi točkami popestrile dijakinje Zala Sporiš z pesmijo Ledena, Jana Lesičnik s pesmijo Feeling Good in Nika Janžekovič Lorenčič s pesmijo Someone You Loved.

V Dresdnu so zagnali platformo Made in za sodobno rokodelstvo in oblikovanje. Sodelujoči partnerji, ki jih koordinira Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), bodo razpravljali o prihodnosti rokodelstva kot instrumenta za družbene in ekološke spremembe.

Sodelujejo mednarodnimi strokovnjaki s področja rokodelstva, oblikovanja in raziskovanja.

Platforma se je uradno začela z uvodno konferenco naslovom Narejeno v dialogu – Ustvarjanje prihodnosti (Made in Dialogues – Crafting the Future). Prenašali jo bodo tudi prek spleta in bo posvečena tudi načinom prenašanja znanja o rokodelstvu in dediščine na prihodnje generacije. Poleg tega bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kot sta, kako želimo živeti v prihodnosti in kako se lahko s pomočjo rokodelstva oblikuje družbena skupnost.

Kot piše na uradni spletni strani, je platforma Made in za sodobno rokodelstvo in oblikovanje nastala kot pobuda za raziskovanje, oblikovanje in dediščino, ki želi spodbujati sodelovanje in izmenjavo znanja med tradicionalnimi obrtniki in sodobnimi oblikovalci ter drugimi strokovnjaki s področja kulture in znanosti.

Zasnovana je kot niz medsebojno dopolnjujočih in nadgrajujočih se dejavnosti, s katerimi želi poudariti aktualnost rokodelstva kot povezovalnega člena med ekologijo in kulturo.

Dejavnosti bodo zajemale vzpostavitev javno dostopne baze podatkov o rokodelstvu, rokodelcih, interdisciplinarnem znanju in naravnih virih, pomembnih za rokodelstvo in oblikovanje, prenos znanja in sodelovanje v obliki rezidenc, delavnic, usposabljanj in poletne šole, programe v obliki konferenc in seminarjev ter publikacijo, niz razstav in spletno stran.

Platforma je neposredno nadaljevanje dvoletnih dejavnosti, ki so potekale pod imenom Made in: Crafts-Design Narratives in so med drugim obsegale potujočo razstavo. Svoj doseg je zdaj razširila na deset partnerjev iz šestih držav. Tudi nove dejavnosti so napovedane za dve leti.

Koordinator projekta je MAO iz Ljubljane, od koder sodeluje še Center Rog. Ostali partnerji so iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Portugalske in Nemčije.