Foto: Zaragoza – uradna stran naziva European Green Capital 2028

Evropska komisija je 8. oktobra 2026 v Guimarãesu razglasila nosilce nazivov European Green Capital 2028 in European Green Leaf 2028: Zaragoza bo evropska zelena prestolnica 2028, Benidorm in Estarreja pa si bosta delila naziv European Green Leaf 2028. Za urbano stroko to ni le protokolarna novica, temveč uporaben signal o tem, katere prostorske in upravljavske prakse danes v Evropi veljajo za najbolj prepričljive: povezana zelena infrastruktura, voda kot urbanistični sistem, obravnava hrupa že v fazi načrtovanja, merljivo podnebno prilagajanje ter krožnost, vezana na realne občinske programe.

Nagradi nista predpis in ne uvajata novih pravnih obveznosti. Gre za priznanje Evropske komisije, pri katerem so mesta ocenjena po sedmih okoljskih področjih, neposredno povezanih z urbanističnim in projektantskim delom: kakovost zraka, upravljanje vode, biodiverziteta, zelene površine in trajnostna raba tal, odpadki in krožno gospodarstvo, hrup, blaženje podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje. Prav zato je letošnja razglasitev relevantna tudi za slovenska mesta: ne zato, ker bi bilo treba kopirati španske ali portugalske rešitve, temveč zato, ker zmagovalni primeri zelo jasno pokažejo, kaj danes šteje kot prepričljiv mestni projekt na evropski ravni.

Kaj je bilo dejansko razglašeno in po kakšnem postopku

Pomembna je časovna natančnost. Razglasitev je bila izvedena 8. oktobra 2026, toda nazivi veljajo za naslovno leto 2028. Prijavni cikel za izdajo 2028 se je odprl 8. decembra 2025 in zaključil 1. aprila 2026. Evropska komisija je 30. junija 2026 v finale izbrala osem mest iz 27 upravičenih prijaviteljev: pet kandidatov za European Green Capital in tri za European Green Leaf. Finalni krog je potekal 7. in 8. oktobra 2026 v Guimarãesu, zmagovalci pa so bili razglašeni 8. oktobra. Zaragoza bo za naslov European Green Capital 2028 prejela 600.000 EUR, Benidorm in Estarreja pa vsak po 200.000 EUR za podporo izvajanju aktivnosti v naslovnem letu 2028.

Iz postopka je razvidno, da Komisija ne nagrajuje enega spektakularnega projekta, ampak kombinacijo merljivih rezultatov, upravljanja, komunikacije in verodostojnega programa za naslovno leto. To pomeni, da sta enako pomembna fizični prostor in institucionalna sposobnost mesta, da okoljske cilje prevede v izvedbo.

Zaragoza: ko hrup, voda in zelena infrastruktura postanejo osrednje urbanistične teme

Žirijo je pri Zaragozi po uradni obrazložitvi prepričala predvsem močna okoljska uprava in dolgoročna zaveza, ki mestu omogoča odziv na naraščajoče podnebne pritiske. Že v finalni fazi je Komisija posebej poudarila mestni Green Infrastructure Master Plan, torej sistemski pristop k povezovanju zelenih sestavin mesta in trajnostni rabi tal. To je pomembno sporočilo: evropsko priznanje ni šlo mestu zaradi enega parka, temveč zaradi logike mreže.

Za urbaniste je še zanimivejši Zaragozin pristop k hrupu. Evropska komisija je v posebni strokovni predstavitvi izpostavila mestni tehnični vodnik za vključevanje upravljanja s hrupom v urbanistično načrtovanje. Bistvo ni sanacija po izgradnji, temveč preventiva: raba prostora, ulična mreža, orientacija stavb in zelene površine se obravnavajo kot akustični projekt že pred prvo lopato. Komisija navaja tudi t. i. pravilo 5 dB, po katerem morajo nova stanovanjska območja dosegati strožje akustične cilje od veljavnih zakonskih minimumov. Za slovenski prostor je to verjetno najbolj neposredno prenosljiva lekcija iz celotnega paketa nagrad 2028: hrup ni postranski elaborat, temveč merilo kakovosti urbanistične zasnove.

Zaragoza na svoji uradni strani kandidature hkrati poudarja, da 76,5 % prebivalcev živi manj kot 300 metrov od javne zelene površine, večje od 5.000 m², da 99,5 % odpadne vode prejme terciarno obdelavo in da je 27 % občinskega ozemlja pod neko stopnjo varstva. Tudi če so to deloma samopredstavitveni podatki mesta, je metodološko pomembno nekaj drugega: mesto zna okoljske kazalnike povezati z odločitvami o rabi prostora, javnem zdravju in investicijskih prioritetah.

Benidorm: visoka gostota ni problem, če je mesto vodno učinkovito in modro-zeleno povezano

Benidorm je za številne strokovnjake verjetno letošnje največje presenečenje, v resnici pa je ravno zato najbolj poučen primer. Komisija je izrecno zapisala, da mesto uspešno obvladuje pritiske množičnega turizma, ob tem pa ohranja okoljske standarde in trajnostni razvoj. V finalni oceni je Benidorm izstopal po upravljanju vode in prilagajanju na podnebne spremembe; Komisija je poudarila tudi, da mesto zmanjšuje emisije kljub visokemu turističnemu obisku ter aktivno uporablja zeleno infrastrukturo za zmanjševanje učinka toplotnega otoka in boljše upravljanje z vodo.

To je pomemben strokovni korektiv za pogosto poenostavljeno razpravo, da je nizka gostota sama po sebi bolj trajnostna. Benidorm kaže, da je lahko tudi izrazito turistično in gosto pozidano mesto uspešno, če deluje kot učinkovit sistem. V občinski praksi to pomeni kombinacijo sektorizacije, senzorjev in hidravličnega monitoringa vodovodnega omrežja. Mestna uprava je 6. marca 2026 objavila nadaljnja dela za izboljšanje hidravličnega monitoringa v območju Poniente; cilj je boljši nadzor omrežja, hitrejše odkrivanje izgub in ohranitev približno 96-odstotne učinkovitosti sistema.

Drugi prenosljivi poudarek je povezovanje obale, urbanega tkiva in zaledja v enoten modro-zeleni sistem. Komisija v predstavitvi Benidorma opisuje mrežo, v kateri grape povezujejo soseske z naravnimi krajinami, mesto pa poskuša delovati kot enoten ekosistem od morja do gora. Posebej je izpostavljen Moralet Park z enim milijonom kvadratnih metrov periurbane zelene infrastrukture, ki hkrati deluje kot mestna pljuča in požarna pregrada. Na območju nekdanjega kamnoloma El Racó de l’Infern je bilo zasajenih več kot 6.000 dreves in drugih rastlin, s čimer degradirano območje dobiva novo zeleno funkcijo. Za slovenska turistična in obalna mesta je sporočilo jasno: prenosljiv ni Benidorm kot tipologija stolpničnega mesta, temveč način, kako turistični pritisk prevesti v merljivo upravljanje z vodo, toploto, krajinskim robom in zelenimi povezavami.

Estarreja: manjše mesto, ki zeleno preobrazbo gradi korak za korakom

Estarreja je po uradni obrazložitvi Komisije prepričljiv primer zelene transformacije mesta, ki presega svojo industrijsko dediščino s sodelovalnim delovanjem. Že v finalnem krogu je Komisija poudarila dosežke na področju kakovosti zraka in blaženja podnebnih sprememb, več kot polovico internih poti, opravljenih peš ali z javnim prevozom, ter urbano prenovo, osredotočeno na energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb in razvoj zelenih ter modrih površin.

Pri Estarreji je ključna lekcija v tem, da manjše mesto ne zmaguje z velikopotezno ikonografijo, ampak z verigo konsistentnih programov. Naravni sistem BioRia je na občinski strani predstavljen kot krajina estuarijskih, mokriščnih in kmetijskih habitatov ter mreža poti, ki povezuje naravo, rekreacijo in interpretacijo prostora. To je urbanistično pomembno zato, ker modro-zelena infrastruktura tu ni dodatek k mestu, ampak okvir njegovega prostorskega branja.

Druga raven je operativna krožnost. Projekt RecolhaBio je imel začetek 15. junija 2024, izvajanje pa je bilo podaljšano do 30. junija 2026. Njegov namen je bil krepitev preprečevanja nastajanja bioloških odpadkov, ločenega zbiranja in valorizacije biorazgradljivih frakcij. Občina navaja nakup 200 novih kompostnikov, spremljanje z georeferenciranjem, skupnostno kompostiranje ter postopno uvajanje ločenega zbiranja od vrat do vrat pri večjih povzročiteljih, tudi v kanalu HORECA. To je za slovenska manjša mesta zelo uporabna informacija: evropsko relevantna krožnost ni nujno high-tech pilot, temveč zanesljiv občinski sistem z jasnim obdobjem izvedbe, opremo, monitoringom in nadgradnjo.

Kaj je iz teh treh primerov prenosljivo v slovenska mesta

  1. Prenosljivi so mehanizmi, ne mestne podobe. Slovenska mesta ne potrebujejo benidormske silhuete, potrebujejo pa benidormsko logiko merjenja vodnih izgub, obvladovanja vročine in povezovanja zelenih sistemov.
  2. Hrup je urbanistična in ne le okoljska tema. Zaragozin primer pokaže, da je mogoče akustično kakovost vključiti v lokacijsko zasnovo, orientacijo stavb, odprte prostore in zelene površine že v začetnih fazah priprave projektov.
  3. Modro-zelena infrastruktura mora biti mreža. V vseh treh primerih nagrada ni vezana na osamljene “zelene točke”, ampak na povezljivost: park–ulica–vodotok–periurbani rob–naravno zaledje.
  4. Tudi manjša mesta lahko gradijo evropsko prepričljiv profil. European Green Leaf je namenjen mestom z 20.000 do 100.000 prebivalci. To pomeni, da je format po merilu blizu številnim slovenskim občinskim središčem, če znajo pokazati podatke, projektno kontinuiteto in sodelovanje med službami.
  5. Upravljanje šteje enako kot projekt. Komisija pri finalistih ocenjuje tudi okoljsko upravljanje, komunikacijo in program naslovnega leta. Za slovenske občine je to opozorilo, da brez medresorskega vodenja, jasnih kazalnikov in javne razlage tudi dober projekt težko postane verodostojna urbana politika.

Sklep

Nazivi za leto 2028 niso univerzalni recept, vendar zelo natančno pokažejo, kam se pomika evropski urbani standard. Zaragoza kaže, da se kakovost prostora meri tudi v tišini, Benidorm dokazuje, da sta gostota in turizem lahko obvladljiva, če sta podprta z vodno in krajinsko inteligenco, Estarreja pa potrjuje, da lahko manjše mesto zraste v evropski referenčni primer, če zeleno preobrazbo vodi kot dolgoročen občinski sistem. Za slovensko stroko je to verjetno glavno sporočilo letošnje razglasitve: prihodnji uspešni mestni projekti ne bodo zmagovali z enim spektakularnim objektom, temveč z dokazljivo povezavo med prostorom, infrastrukturo, javnim zdravjem, podnebnim prilagajanjem in izvedbeno disciplino.