World Green Building Council je 2. oktobra 2026 objavil zaključek 18-mesečne faze #BuildingLife Capacity Building za Bolgarijo, Grčijo, Srbijo in Slovenijo. Ključni pomen te novice ni v sprejemu obveznih nacionalnih mejnih vrednosti, temveč v tem, da so nastale strokovne podlage za prihodnje whole-life carbon roadmape. To je posebej aktualno, ker prenovljena EPBD od držav članic EU zahteva objavo nacionalnih roadmap za uvedbo mejnih vrednosti življenjskega ogljičnega odtisa novih stavb do 1. januarja 2027, medtem ko je delegirani tehnični okvir EU za izračun life-cycle GWP že v veljavi. Pri tem je treba jasno ločiti med članicami EU v projektu (Bolgarija, Grčija, Slovenija) in Srbijo, ki v projektu sodeluje, vendar ni naslovnica obveznosti EPBD kot država članica EU.

Kaj se je dejansko zaključilo 2. oktobra 2026

WorldGBC je v objavi z dne 2. oktobra 2026 potrdil, da se je po 18 mesecih sodelovanja zaključila pripravljalna faza pobude #BuildingLife Capacity Building za štiri države: Bolgarijo, Grčijo, Srbijo in Slovenijo. Namen te faze ni bil takojšnja uvedba obveznih nacionalnih mejnih vrednosti, temveč gradnja strokovnih in institucionalnih temeljev: nacionalne ankete, strokovne delavnice, usklajen dialog med državo, stroko, industrijo, financami in akademsko sfero ter oblikovanje prioritet za prihodnje whole-life carbon roadmape. Na uradni strani programa WorldGBC je hkrati jasno navedeno, da bo faza 3 potekala od septembra 2026 do avgusta 2028.

Za projektante, inženirje, investitorje in proizvajalce je to pomembno predvsem zato, ker se whole-life carbon v Evropi hitro premika iz razvojnega, prostovoljnega in certifikacijskega okolja v regulativni okvir. To pripravljalno fazo je zato treba razumeti kot mehanizem za pripravo trga, ne kot končni regulatorni akt. Z drugimi besedami: zaključena je faza priprave podlag, ne pa proces sprejemanja pravno zavezujočih nacionalnih limitov.

Zakaj tema presega običajno projektno novico

Evropska komisija pojasnjuje, da life-cycle global warming potential stavbe zajema emisije toplogrednih plinov skozi celoten življenjski cikel stavbe: proizvodnjo in transport gradbenih proizvodov, aktivnosti na gradbišču, rabo energije med obratovanjem, zamenjave materialov in komponent, rušitev, transport odpadkov, ravnanje z odpadki ter ponovno uporabo, recikliranje in končno odstranitev. To je bistveno širši pogled od klasičnega vrednotenja operativne energije, zato whole-life carbon neposredno povezuje arhitekturni koncept, konstrukcijske odločitve, izbiro materialov, LCA metodologijo in kakovost vhodnih podatkov.

Prav tu postanejo EPD-ji, podatkovne baze proizvodov in gradbeni LCA iz nišnega orodja del projektne osnove. Če želi stroka zanesljivo izračunavati life-cycle GWP na ravni stavbe, potrebuje dosledne produktne podatke, primerljive metodologije in ponovljive procese od idejne zasnove do izvedenega stanja. Pobuda #BuildingLife Capacity Building je v štirih državah naslavljala prav te vrzeli: znanje, podatke, upravljanje, financiranje in tržno pripravljenost.

Kaj je danes že veljavno in kaj šele prihaja

Na ravni EU je pravni okvir že določen. Prenovljena Direktiva (EU) 2024/1275 o energetski učinkovitosti stavb je bila objavljena 8. maja 2024 in je začela veljati 28. maja 2024. Rok za prenos večine novih ali spremenjenih določb v nacionalne pravne rede je potekel 29. maja 2026. To pomeni, da govorimo o veljavnem evropskem okviru in ne več o zgolj napovedani smeri razvoja.

Hkrati pa to ne pomeni, da je bil prenos po državah članicah že zaključen. Evropska komisija je 15. julija 2026 odprla postopke zaradi nepopolnega prenosa proti vsem 27 državam članicam EU. Za Slovenijo je dodatno pomembno, da je vladni dnevni red z dne 8. septembra 2026 izrecno omenjal odgovor Republike Slovenije na uradni opomin zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive (EU) 2024/1275. Evropski okvir je torej veljaven, nacionalni prenosi pa so bili po preverjenih virih še v teku.

  • Do 1. januarja 2027 morajo države članice EU objaviti in Komisiji priglasiti roadmap za uvedbo mejnih vrednosti skupnega kumulativnega life-cycle GWP za vse nove stavbe ter določiti cilje za nove stavbe od leta 2030 dalje.
  • Od 1. januarja 2028 bo treba life-cycle GWP izračunati in ga razkriti v energetski izkaznici za vse nove stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1.000 m².
  • Od 1. januarja 2030 se ta obveznost razširi na vse nove stavbe.
  • Direktiva dopušča, da se odstavka o obveznem izračunu in razkritju ne uporabita za stavbe, pri katerih so bile vloge za gradbeno dovoljenje ali enakovredne vloge že vložene do zadevnih datumov. To je pomembna prehodna določba za pipeline projektov.

Poleg same direktive je pomembno tudi to, da je bil tehnični okvir za nacionalni izračun že sprejet. Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/52 je bila sprejeta 16. decembra 2025, objavljena v Uradnem listu EU 4. maja 2026 in je začela veljati dvajseti dan po objavi, torej 24. maja 2026. Od tega trenutka dalje ne govorimo več o osnutku metodologije, temveč o veljavnem unijskem okviru za nacionalni izračun life-cycle GWP novih stavb.

Kaj prinaša tehnični okvir EU za prakso LCA in EPD

Delegirana uredba 2026/52 je za stroko posebej pomembna zato, ker metodološki prehod prevaja v operativna pravila. Določa, da se life-cycle GWP novih stavb izračuna po minimalnih zahtevah iz Priloge III in ob upoštevanju relevantnih delov standarda EN 15978. Rezultat, ki se razkrije v energetski izkaznici, mora odražati izvedeno stanje stavbe, referenčno obdobje študije pa je 50 let.

Enako pomembna je hierarhija podatkov. Uredba določa, da je treba, kadar so na voljo, uporabiti podatke, izdane v skladu z zakonodajo o gradbenih proizvodih; dopolnilno se lahko uporabljajo tudi podatki iz zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju. Če takih podatkov ni, lahko države članice ob nacionalnih pravilih dopuščajo uporabo projektno specifičnih ali produktno specifičnih podatkov, izračunanih po EN 15804 oziroma EN 50693 ali združljivem standardu, ter tudi generične podatke in konzervativne privzete vrednosti za zapolnitev vrzeli. V praksi to pomeni, da EPD ni več le podporni trajnostni dokument, temveč postaja kritičen gradnik dokazljivega izračuna na ravni stavbe.

Slovenija: kaj je poročilo dejansko vzpostavilo

Slovensko poročilo GBC Slovenia kaže, da projekt ni ostal na ravni splošne promocije trajnosti. Izvedene so bile tri strukturirane delavnice: 15. oktobra 2025 v Mariboru, 5. novembra 2025 v Ljubljani in 6. novembra 2025 na ZAG v Ljubljani. V razprave so bili vključeni predstavniki gradbeništva, arhitekture, inženiringa, ministrstev, raziskovalnih ustanov, certifikacijskih organizacij in nevladnega sektorja. Tematsko so delavnice pokrile tehnične rešitve in miselni premik, vladno vodenje ter podatke in financiranje.

Iz poročila izstopajo štiri strokovno pomembne ugotovitve za slovenski trg. Prvič, kot prednostna naloga se pojavlja vzpostavitev nacionalne baze trajnostnih oziroma nizkoogljičnih gradbenih proizvodov. Drugič, med prioritetami so inovativni finančni modeli, spodbude in mehanizmi za ničogljične projekte. Tretjič, poročilo izrecno priporoča vključevanje LCA v standardno prakso in v projektno dokumentacijo večjih projektov. Četrtič, kot nujni spremljajoči ukrepi se navajajo krepitev digitalnih kompetenc, širša raba BIM ter nadaljnje strokovno usposabljanje.

Poročilo GBC Slovenia je pomembno tudi zato, ker ne ostane le pri diagnozi, ampak vključuje petletni strokovni načrt. V njem so predvideni dodatna usposabljanja o whole-life carbon in LCA, delovne skupine, smernice ali preprosto orodje za spremljanje ogljičnega odtisa stavb ter priporočila za vključevanje LCA in ogljičnih kazalnikov v nacionalne politike. Vendar je treba tukaj natančno ločiti med strokovnim načrtom GBC Slovenia in uradnim nacionalnim roadmapom države članice po EPBD: prvo je pripravljalni strokovni dokument, drugo pa regulatorna obveznost države do 1. januarja 2027.

Za slovensko prakso je posebej povedno tudi poglavje o podatkih in trgu. Poročilo navaja primere uporabe EPD-jev, LCA storitev in institucionalne vloge ZAG pri izdaji oziroma podpori okoljskih deklaracij. Hkrati opozarja na fragmentirane podatke, omejeno preglednost ter pomanjkanje nacionalne EPD baze. To je zelo konkretno opozorilo: brez robustne podatkovne infrastrukture bo izračun life-cycle GWP formalno mogoč, vendar strokovno manj zanesljiv, dražji in počasnejši.

Kaj to pomeni za projektante, investitorje in proizvajalce

Za projektante pomeni nova evropska smer predvsem to, da se bo ogljični profil stavbe moral premakniti v zgodnejše faze odločanja. Variantne primerjave konstrukcijskih sistemov, fasadnih sestavov, stopnje prefabrikacije, obsega reciklirane vsebine in scenarijev zamenjav ne bodo več dodatek ob koncu projekta, ampak vse bolj sestavni del konceptne optimizacije. Delegirani okvir namreč zahteva metodološko primerljivost in razkritje rezultata v energetski izkaznici izvedene stavbe.

Za investitorje in javne naročnike je sporočilo enako jasno: priprava na EPBD ne pomeni le spremljanja energetskih kazalnikov, ampak tudi postavitev zahtev do vhodnih podatkov, projektnih timov in dobavne verige. Tam, kjer so produktni podatki preverljivi in standardizirani, je mogoče bolj zanesljivo določati zahteve, primerjati variante in zmanjšati tveganje zelenega zavajanja. Zato bo kakovost EPD-jev, produktnih baz in stavbnega LCA vse bolj vplivala tudi na investicijsko odločanje.

Za proizvajalce gradbenih proizvodov pa je trenutek še posebej operativen. Slovensko poročilo kot primere dobre prakse izpostavlja ravno proizvode in organizacije, ki imajo preverljive EPD-je, LCA podporo ali validacijske poti. To pomeni, da bo konkurenčnost izdelkov vse manj temeljila na splošnih trajnostnih trditvah in vse bolj na strukturiranih, preverljivih podatkih, uporabnih v stavbnih izračunih.

Od koncepta k praksi: naslednje obdobje

Če povzamemo: pripravljalna faza #BuildingLife Capacity Building se je v štirih državah zaključila, WorldGBC pa je že napovedal nadaljevanje v fazi 3 od septembra 2026 do avgusta 2028. Na tej podlagi je razumno sklepati, da se bo delo premaknilo iz osnovnega ozaveščanja v bolj operativno podporo nacionalnim procesom, podatkovnim okvirjem in strokovni implementaciji. Vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je katerakoli nacionalna roadmap politika že sprejeta ali uveljavljena.

Za slovenski sektor je bistveno, da je okno za pasivno opazovanje kratko. Pravne datume že poznamo, tehnični evropski okvir je že v veljavi, domača stroka pa ima po zaslugi pripravljalne faze tudi prvi bolj strukturiran nabor prioritet: podatki, LCA kompetence, EPD infrastruktura, finančni mehanizmi in medsektorsko usklajevanje. Če naj whole-life carbon res preide iz koncepta v prakso, bo moral postati del vsakodnevnega projektiranja, specifikacij, naročanja in dokazovanja skladnosti.