Pri celovitih energetskih sanacijah in gradnji skoraj nič-energijskih stavb (sNES) je zrakotesnost stavbnega ovoja eden ključnih parametrov.
Z vgradnjo sodobnega stavbnega pohištva in izvedbo neprekinjenega toplotnega ovoja se namreč močno zmanjša nenadzorovana infiltracija zunanjega zraka.
Čeprav je to nujno za doseganje zastavljenih energetskih ciljev ter zmanjševanje transmisijskih in infiltracijskih toplotnih izgub, na drugi strani prinaša tehnološki izziv: potrebo po ustrezno načrtovani izmenjavi zraka.
V zelo zrakotesnih prostorih brez ustreznega prezračevanja se lahko hitro povečajo relativna vlažnost ter koncentracije ogljikovega dioksida (CO₂) in hlapnih organskih spojin (VOC).
Povišana vlažnost v kombinaciji z lokalnimi toplotnimi mostovi predstavlja povečano tveganje za površinsko kondenzacijo in posledično razvoj plesni, kar lahko dolgoročno vpliva na degradacijo gradbenih materialov in poslabšanje bivalnega ugodja.
Izzivi naravnega prezračevanja in prednosti decentralizacije
Zanašanje izključno na naravno prezračevanje z odpiranjem oken je pri visoko učinkovitih objektih v kurilni sezoni energetsko manj učinkovito.
Dejanska izmenjava zraka je odvisna od temperaturne razlike, vetra, velikosti in položaja odprtin ter možnosti navzkrižnega prezračevanja, hkrati pa se z odvedenim zrakom izgublja tudi del že proizvedene toplote.
Kot tehnično in ekonomsko ustrezna rešitev – še posebej pri sanacijah obstoječih objektov, kjer vgradnja centralnega cevnega razvoda predstavlja večji gradbeni poseg – se vse pogosteje uporabljajo decentralni prezračevalni sistemi z vračanjem toplote oziroma rekuperacijo.
Med naprednejše rešitve na trgu sodi pametni sistem i-Vent, ki temelji na visoko učinkovitem keramičnem toplotnem izmenjevalniku.
Sistem zadrži do 97,3 % toplote zraka, ki ga odvaja iz prostora. Deluje na principu reverzibilnega pretoka, pri katerem toplotni izmenjevalnik akumulira toploto odvodnega zraka in jo nato prenese na svež zunanji zrak, ki vstopa v prostor.
S tem se prezračevalne toplotne izgube zmanjšajo na minimum, objekt pa lažje ohranja stabilno temperaturno bilanco.
Pomen prostorske senzorike za optimizacijo pretokov
Za energetsko učinkovito delovanje prezračevalnega sistema je pomembna tudi ustrezna regulacija.
Pri sistemih, kjer so senzorji nameščeni v sami prezračevalni enoti oziroma ob zunanji steni, meritve zajemajo predvsem razmere na mestu meritve. Sistem i-Vent za natančnejše krmiljenje uporablja ločeno pametno senzorsko enoto i-Cube.
Njena prednost je umestitev neposredno v bivalni prostor, kjer v realnem času spremlja CO₂, relativno vlažnost in hlapne organske spojine (VOC).
Na podlagi teh podatkov ter zunanje temperature sistem samodejno prilagaja intenzivnost prezračevanja.
Pretok se lahko poveča ob večji obremenitvi prostora, na primer ob prisotnosti več oseb, kuhanju ali prhanju, ter prilagodi razmeram, ko je potreba po intenzivnejši izmenjavi zraka manjša.
Nadzorovana izmenjava zraka tako ni več le vprašanje udobja, temveč pomemben del energetske in tehnične zasnove sodobnega objekta.
