Začasno razstavišče na Adamič-Lundrovem nabrežju bo najmanj do junija 2027 gostilo različne razstavne projekte. Kot prva bo v njem na ogled postavitev APPN skupine Kolektiv Arhiv.

Mestna občina Ljubljana je v stavbi Kresije uredila nov razstavni prostor Galerije Kresija, ki nastaja v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Začasno razstavišče odpira postavitev APPN oziroma Arhivov podrobni prostorski načrt, delo multidisciplinarne skupine Kolektiv Arhiv.

Prostor, ki ga na občini opredeljujejo kot začasno pop-up razstavišče, bo najmanj do junija 2027 namenjen različnim razstavnim projektom. Z njim se razširja obstoječa kulturna ponudba Ljubljane, hkrati pa odpira prostor za preizkušanje drugačnih razstavnih formatov, predstavljanje sodobne umetniške produkcije in neposrednejši stik z obiskovalci.

Zasnova izhaja iz modela Galerije Kresija, ki z javnim prostorom komunicira prek velikih izložbenih oken. Razstavne vsebine so tako vpete v mestno okolje in vidne tudi zunaj odpiralnega časa galerije. Novo prizorišče sledi enakim načelom odprtosti, dostopnosti in vidnosti ter umetniške projekte približuje mimoidočim in širši javnosti.

»Vizualni koncept temelji na odnosu med matično galerijo in njenim ‘podmladkom’. Začasna, sveža in gibljivejša različica ohranja identiteto Galerije Kresija, hkrati pa omogoča bolj eksperimentalno, odzivno in neposredno predstavljanje vsebin. Poimenovanji Galerija Kresija velika in Galerija Kresija mala zato ne označujeta velikosti obeh prostorov, temveč predvsem njun medsebojni odnos: uveljavljeno osrednjo galerijo in njen manjši, fleksibilnejši ter eksperimentalni razstavni prostor,« so pojasnili na Mestni občini Ljubljana.

Ob odprtju razstavišča bo predstavljena tudi njegova prva postavitev. Pripravila jo je multidisciplinarna skupina Kolektiv Arhiv, ki jo sestavljajo študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Tim Topić, Jernej Strmšek, Rene Ketiš, Eva Anzeljc in Ana Rogač ter študent Filozofske fakultete Lan Rahne.

Kolektiv je pred kratkim v Mali galeriji Banke Slovenije sklenil raziskovalno-razvojni projekt o industriji z naslovom Nine to Five. Ustvarjalci so v želji po razumevanju načinov, na katere se pojem industrije uteleša v njihovem izkustvenem polju, v zadnjem letu obiskali več industrijskih objektov.

S ponavljajočimi se obiski so se individualni vtisi članov postopoma povezali v skupno izkušnjo, ki jo kolektiv opisuje kot simbiotično sobivanje z industrijo. Postavitev APPN je prostorsko in vsebinsko udejanjenje tega odnosa.

»Raznoliki vtisi posameznih članov kolektiva se izražajo v končnem, ki izničuje individualizem posameznikov zavoljo uniformnega proizvodnega okolja in enotne predstavitve organizacije. S tem kolektiv zagotavlja, da bo splošna javnost dobila vtis o sposobnosti in učinkovitosti njegovega dela. Proizvodna linija se v uniformnem vzorcu razteza po stenah razstavnega prostora ter poudarja učinkovitost, saj je večina prostora izkoriščena in vsako mesto natančno premišljeno. Ostali uniformni elementi v prostoru so prav tako postavljeni po temeljito premišljenem protokolu, ki omogoča kar največjo optimizacijo doumevanja.«

Postavitev tako uporablja prostorsko logiko proizvodne linije, ponavljanje in uniformnost. Razstavni prostor obravnava kot organizirano okolje, v katerem razmerje med posameznikom in kolektivom postane del vsebine. APPN obenem nadaljuje raziskovanje industrije, ki ga je skupina začela s projektom Nine to Five, ter ga prenaša v novo razstavno okolje Galerije Kresija mala.

Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni razstavi sodobne umetnosti. Po odločitvi Evropske komisije bodo sredstva, ki so bila doslej namenjena bienalu, preusmerjena v podporo evropski filmski produkciji in razvoju sodobnih tehnologij.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen je pred dnevi na družbenem omrežju X zapisala, da odprtje ruskega nacionalnega paviljona ni skladno z vrednotami, ki jih želi Evropska unija podpirati s financiranjem kulturnih projektov. Ob tem je poudarila, da bi morale pobude, financirane z evropskim javnim denarjem, prispevati h krepitvi demokratičnih vrednot, ki po njeni oceni v današnji Rusiji niso spoštovane.

Prekinitev subvencije v višini dveh milijonov evrov

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier je 21. julija sporočil, da je Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) po opravljeni pravni presoji in na priporočilo Evropske komisije sprejela odločitev o prekinitvi tekoče subvencije Beneškemu bienalu v višini dveh milijonov evrov.

Po njegovih besedah morajo kulturni projekti, financirani iz evropskih javnih sredstev, varovati demokratične vrednote ter spodbujati odprt dialog, raznolikost in svobodo izražanja. Dodal je, da teh načel današnja Rusija po stališču Evropske komisije ne spoštuje.

Rusija se na bienale vrača po začetku vojne v Ukrajini

Rusija letos prvič sodeluje na Beneškem bienalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja 2022. V svojem nacionalnem paviljonu predstavlja razstavo The Tree is Rooted in the Sky (Drevo je zakoreninjeno na nebu), pri kateri poleg ruskih sodelujejo tudi številni mednarodni umetniki.

Pri projektu sodeluje več kot 50 mladih glasbenikov, pesnikov in filozofov iz Rusije ter drugih držav, med njimi Argentine, Brazilije, Malija in Mehike. Ruski delegat za mednarodne kulturne izmenjave Mihail Švidkoj je marca letos za Art News poudaril, da razstava po njegovem mnenju dokazuje, da ruska kultura ostaja vpeta v mednarodni prostor. Ob tem je dejal, da so želeli ustvariti projekt, v katerem se prepletajo različni kulturni glasovi in jeziki.

Leta 2022 so ruski umetniki, ki bi morali nastopiti na bienalu, v znak protesta proti vojni svoje sodelovanje odpovedali, dve leti pozneje pa je Rusija svoj nacionalni paviljon prepustila Boliviji.

Na letošnjem bienalu sodeluje 99 držav

Za obiskovalce je 61. mednarodni umetnostni bienale vrata odprl 9. maja, razstave v beneškem Arzenalu, Vrtovih in na drugih prizoriščih pa bodo na ogled do 22. novembra. Letos sodeluje 99 držav, med njimi tudi Izrael, kar predstavlja opazno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko se je predstavilo 88 držav.

Slovenijo zastopa projekt Zvočna sled nevidne hiše kolektiva Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Slovenski predstavniki so bili med približno 200 umetniki, kustosi in drugimi kulturnimi delavci, ki so pred odprtjem bienala podpisali odprto pismo s pozivom k izključitvi Izraela iz letošnje prireditve.

V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.

S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.

Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.

V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.

Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.