Plečnikovo nagrado za javni prostor letos prejme prenovljena Čolnarna Zaka ob Blejskem jezeru, ki po oceni strokovne žirije z občutljivo reinterpretacijo v sodobnem prostorskem in družbenem kontekstu ohranja kontinuiteto arhitekturne dediščine.

Največja kakovost je v premišljeni zadržanosti posegov

Avtorji projekta – Rok Oman, Špela Videčnik, Janez Martinčič, Andrej Gregorič, Rok Dolinšek, Amadej Mravlak, Matej Krajnc, Vladyslav Bondarenko, Adrien Riviere, Domen Ovsenik in Tilen Sepič – so pri prenovi Čolnarne Zaka izhajali iz ohranjanja izvorne arhitekture, njene skoraj forenzične analize ter inovativne reinterpretacije obstoječih oblikovnih elementov. Nastala je arhitekturna rešitev, ki deluje zadržano, a hkrati ustvarja izrazito bogat ambient.

Strokovna žirija je posebno vrednost projekta prepoznala prav v tem, česar arhitekti niso naredili – v zavestni odsotnosti pretiranih posegov. Prav niz majhnih, premišljeno izvedenih intervencij po njihovem mnenju vzpostavlja nov način razumevanja odnosa med arhitekturno dediščino in sodobnostjo.

Hiša B2 kot primer občutljive prenove obstoječega

Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo malega merila je prejela Hiša B2 avtorjev Matjaža Bolčine, Ernesta Milčinovića, Urške Bertok Herman in Jana Žonte.

Po besedah žirije projekt razkriva moč arhitekturne senzibilnosti in premišljenega odnosa do obstoječega prostora. Arhitekti so se skupaj z investitorji odločili, da hiše iz leta 1927 ne porušijo, temveč odkrijejo in nadgradijo njen skriti potencial.

Rezultat je subtilno prepletanje starega in novega, ki ustvarja arhitekturno kakovost, kakršne novogradnja ne bi mogla doseči. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da projekt predstavlja sodobno obliko lepote, ki opozarja na potrebo po bolj odgovornem odnosu do prostora in grajenega okolja. Odgovori na sodobne bivalne potrebe so lahko pogosto skriti prav v objektih, ki že obstajajo.

Prenova vipavskega trga poudarja značaj prostora

Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo velikega merila je prejela ureditev Glavnega trga v Vipavi, pod katero so podpisani Tomaž Krušec, Lena Krušec in Neža Novak.

Kot je poudarila žirija, projekt temelji na spoštljivi obravnavi obstoječega prostora in natančnem razumevanju njegove identitete. Prenovljeni trg ne tekmuje z okoliško arhitekturo, temveč jo z umirjenimi in premišljenimi posegi dodatno poudari.

Največja kakovost projekta se po mnenju komisije skriva prav v zadržanosti arhitekturnega jezika. Avtorji prostora niso obremenili z izrazitimi oblikovnimi gestami, ampak so ustvarili ambient, ki temelji na subtilnem dialogu z zgodovinskim kontekstom in obstoječo urbano strukturo.

Nagrade tudi za publicistiko, raziskovanje in študentski projekt

Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejela knjiga Plečnikova zelena Ljubljana avtorice Darje Pergovnik, ki jo je uredila Maja Kovač. Publikacija osvetljuje pogosto spregledane krajinskoarhitekturne elemente Plečnikovih ureditev odprtega prostora Ljubljane ter odpira nov pogled na njegovo dediščino. Na podlagi poglobljenih raziskav in konservatorskih izkušenj knjiga ponuja strokovna izhodišča za prenovo, upravljanje in vzdrževanje teh prostorov.

Plečnikovo medaljo za publicistiko je prejel Miloš Kosec za knjigo Enfilade: Življenje stanovanja. Žirija je poudarila, da delo prinaša pomemben vpogled v razvoj bivalne kulture, njene zgodovinske odklone, sodobne izzive in prihodnje možnosti ter pomembno širi področje arhitekturne publicistike.

Plečnikovo štipendijo sta letos prejeli Nika Jeromel in Erika Slovša za projekt čebelnjaka Anton, ki je nastal v okviru študijskega dela na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Letošnjo strokovno žirijo so sestavljali Andreas Ruby kot predsednik ter Blaž Budja, Mojca Gregorski, Uroš Rustja in Rok Žnidaršič.

Letošnja podelitev Plečnikovih nagrad je potekala na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani.

Natalijina hiša, ki stoji na vzhodnem robu Štanjela, je po dveh desetletjih ponovno odprla vrata. Nekdanji objekt ob Ferrarijevem vrtu, ki ga je skupaj z okolico zasnoval arhitekt in urbanist Maks Fabiani, je z obnovo dobil novo vsebino in pomembno vlogo v življenju kraja. Prenova je prinesla novo vstopno točko v Ferrarijev vrt, prostor za predstavitev Fabianijeve dediščine ter stičišče domačinov in obiskovalcev.

V pritličju hiše je urejen informacijski center za obiskovalce, prvo nadstropje pa gosti večjezično stalno razstavo o življenju in delu Maksa Fabianija. Del prostora je namenjen tudi srečevanju in dejavnostim lokalne skupnosti. Župan občine Komen Erik Modic ob tem poudarja, da turizem poleg pozitivnih učinkov prinaša tudi izzive za domačine. Po njegovih besedah želijo s prenovo Štanjelcem vrniti del prostora za druženje, ustvarjanje in povezovanje ter s tem še dodatno okrepiti lokalno skupnost.

Novo pridobitev pozdravljajo tudi člani domačih društev. Livija Fabjan iz Kulturno-etnološkega društva Venček meni, da bo hiša postala pomembno središče njihovega delovanja. Tradicija izdelovanja venčkov ima v kraju dolgo zgodovino, od leta 2013 pa je spletanje venčkov vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Kot pravi, domačini verjamejo, da venčki simbolično varujejo pred nesrečami, ognjem in drugimi nevarnostmi.

V drugem nadstropju so predstavljeni Fabianijevi izumi, zamisli in tehnične rešitve. Med zanimivejšimi elementi je še danes delujoči vodovodni sistem, ki oskrbuje bazen v Ferrarijevem vrtu. Obiskovalci si lahko v posebnem prostoru natočijo tudi kozarec vode iz javnega vodovoda, ki velja za del Fabianijeve dediščine in premišljenega načrtovanja prostora.

Natalijino hišo bo v imenu občine upravljala Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. Njena direktorica Karmen Rodman poudarja, da prenovljeni objekt pomembno prispeva k identiteti Štanjela ter povezuje zgodovinsko dediščino s sodobnim časom. Po njenem mnenju takšni projekti omogočajo, da stik z zgodovino ostaja živ tudi za prihodnje generacije.

Obnova Natalijine hiše, poimenovane po soprogi enega izmed Fabianijevih nečakov, je stala približno 900 tisoč evrov. Ob odprtju je objekt prejel tudi mednarodni okoljski znak Zeleni ključ, ki potrjuje zavezanost trajnostnemu razvoju in odgovornemu upravljanju turističnih vsebin.

Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.

Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo

Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.

Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.

Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.

Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev

V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.

Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.