Na ljubljanski občini so organizirali promocijo sežigalnice, ki bi jo po ambicijah Ljubljana dobila do leta 2030. Po tem letu bi z odpadki zagotavljali 30 odstotkov energije za sistem daljinskega ogrevanja. 

Ljubljanska občina je v sredo predstavila zamisel o gradnji sežigalnice, s katero bi, kot menijo, trajno rešili vprašanje nereciklabilnih mešanih odpadkov in dosegli umik premoga. Da sežigalnica ni rešitev, so medtem prepričani v več strankah in iniciativah.

Zamisel o sežigalnici je ljubljanska mestna občina predstavila v Cukrarni, kot primer dobre prakse pa so navedli tovrstne objekte na Dunaju. Kot je pojasnil župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig, so se v mestu izziva ravnanja z odpadki lotili v treh stopnjah. “Prva je preprečevanje nastajanja odpadkov, drugi korak je recikliranje,” je pojasnil in dodal, da na Dunaju letno ustvarijo okoli 1200 milijonov ton odpadkov, okoli tretjino jih reciklirajo. Tretja stopnja je prinesla vprašanje, kaj z odpadki, ki jih ne moremo reciklirati, je dejal dunajski župan in pojasnil, da so v avstrijski prestolnici leta 2016 začeli večji poudarek dajati na sežiganju odpadkov.

“Imamo štiri velike sežigalnice na območju samega mesta. Vprašali smo se, kaj je bolje – da zakopljemo odpadke v zemljo, kar vzame veliko prostora, ali jih predelamo tako, da jih sežgemo na do okolja prijazen način in poskrbimo za čiščenje izpustov,” je dejal in pojasnil, da sežigalnica Spittelau stoji v neposredni bližini ene izmed najboljših svetovnih splošnih bolnišnic.

Odpadke na Dunaju trajnostno obdelujejo in predelujejo, pri čemer proizvajajo toploto, ki jo po županovih pojasnilih uporablja na tisoče gospodinjstev, na ta način pa so znižali tudi izpuste ogljikovega dioksida. “Imamo najučinkovitejše filtre za čiščenje izpustnih plinov. Če bi naši dimni plini škodovali prebivalcem, sežigalnice zagotovo ne bi postavili pri bolnišnici,” je poudaril.

V igri dve lokaciji – ob Zaloški in ob Letališki cesti

Najboljšo razpoložljivo tehnologijo bi uporabili tudi v Ljubljani, je zatrdil Marko Agrež iz Energetike Ljubljana. Kot je dejal, bi sežigalnica trajno rešila problem nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov. Te bi uporabili koristno in v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva, je dejal in pojasnil, da bi z uporabo goriva iz odpadkov občina lahko zagotovili umik premoga iz Ljubljane. V igri za postavitev sežigalnice v Ljubljani sta sicer dve lokaciji, ena ob Zaloški cesti v neposredni bližini moščanske toplarne, druga pa ob Letališki cesti, je dejal Agrež.

“Lahko govorimo o tem, ali je pametno in ekološko, da tanker vozi premog iz Indonezije, da tovornjaki vozijo odpadke …” pa je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je zatrdil, občina z obuditvijo ideje o sežigalnici ne odstopa od strategije Nič odpadkov, bo pa do tja še dolga pot. Količina odpadkov na prebivalca se v Sloveniji povečuje, krivuljo pa moramo po njegovih besedah nujno obrniti navzdol.

“Naša dolžnost je, da Ljubljančankam in Ljubljančanom zagotovimo višjo kakovost življenja in ekonomsko možnost preživetja. V Ljubljani bo kakovost življenja boljša, predvsem ker ne bomo več uporabljali premoga,” je dejal in dodal, da se danes lahko “šalimo” o energentih, o plinu, ko je zunaj 35 stopinj Celzija, “prišla pa bo zima, pa se bomo vprašali, kaj je s položnicami”. Dejal je, da bo v vsakem stanovanju, ki bo na vročevodu, cene ogrevanja čez nekaj let najmanj za 20 odstotkov nižje.

Zoran Janković: “Lahko govorimo o tem, ali je pametno in ekološko, da tanker vozi premog iz Indonezije, da tovornjaki vozijo odpadke …“

Opozorila o tem, da je okolje že zdaj preobremenjeno

Nestrinjanje s projektom so medtem na ločenem dogodku izrazili v stranki Vesna, Levici, Listi kolesarjev in pešcev, Piratski stranki in iniciativi Ljubljana odprto mesto. “S tem, ko so se mestne oblasti odločile, da predstavitev projekta sežigalnice in javno razpravo izvedejo sredi šolskih počitnic in poletnih dopustov, so pokazale, kako si predstavljajo dialog s ključnimi deležniki,” je opozorila koordinatorka ljubljanske lokalne skupine pri Vesni Jasminka Dedić.

Sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je medtem na dogodku strnila pismo avstrijske zelene stranke glede sežigalnic na Dunaju, ki se pogosto omenjajo kot zgled. “Domnevno enostavna proizvodnja energije brez nadaljnje predelave odpadkov je največji problem sežigalnic. Zaradi sežiga se ne uporablja mehansko-biološka obdelava, ni dovolj ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja. Prav te tehnologije pa bi dodatno zmanjšale emisije toplogrednih plinov pri ravnanju z odpadki in hkrati prihranile pomembne surovine,” je povzela njihovo stališče, s katerim se v Vesni strinjajo.

V Levici opozarjajo, da sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga povečujejo

Postavitvi sežigalnice v Ljubljani nasprotuje tudi Levica. Kot je dejal Luka Omladič, sežigalnice ne prinašajo rešitev za presežno plastiko, omogočajo le to, da industrija plastike lahko še naprej kuje dobičke, dobičke pa kujejo tudi predelovalci, ki so začeli govoriti o “zeleni ekološki samooskrbni energiji”. “Energija iz kurjenja plastike je v še tako sodobnih sežigalnicah ogljično najbolj potratna, energija z največ izpusti in največjim okoljskim negativnim vplivom,” je poudaril.

Kot je dodal, sežigalnice problema ne rešujejo, ampak ga ohranjajo in še povečujejo. “Na ta način ne bomo nikoli prekinili začaranega kroga eksplozije proizvodnje plastike,” je poudaril. Proti sežigalnici so tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki pa so v sporočilu za javnost opozorili na netransparentnost pri trenutnem procesu sprejemanja odločitev, saj da so doslej vsi procesi odločanja potekali za zaprtimi vrati.

“Čudi me, da nekdo, še preden je slišal govore, pravi, da je proti. Mi bomo imeli javno razpravo. Ni mi pa prav, da vladna stranka protestira proti sežigalnici. Je v vladi, v rokah ima vse vzvode, da vlada ne razpiše koncesije in je s tem vse rešeno,” pa je dogodek nasprotnikov sežigalnice komentiral Janković.

V Mariboru na površju izpete zgodbe in napoved referenduma

Zgodba o sežigalnici ima v Mariboru že dolgo brado, čeprav je še pred 7 meseci župan MO Maribor Saša Arsenovič sežigalnico postavil na mesto ene izmed prioritet tokratnega mandata. Medtem pa je projekt, kot kaže, še zmeraj na mrtvi točki. Med drugim se nemara o tej potezi obeta celo referendum.

Na zadnji seji mestnega sveta je bilo, kot tolikokrat doslej, znova govora o tem projektu. V Listi za pravičnost in razvoj so medtem predlagali umik predvidene umestitve sežigalnice v občinski prostorski načrt, v primeru sprejetja v predlagani obliki zagrozili z zbiranjem podpisov za referendum, Arsenovič pozivom k umiku točke z dnevnega reda ali podaljšanju razprave ni prisluhnil.

“Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,” je predloge zavrnil župan Arsenovič.

To bi namreč po njegovem pomenilo, da tudi v tem mandatu, ki se izteče pozno jeseni, dokumentov ne bi mogli več sprejeti.

“Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,” je predloge zavrnil župan Arsenovič.

Vodja službe mestnega sveta Rosana Klančnik pa je pojasnila, da morajo razpravo v prvem branju po pravilniku opraviti ravno v času javne razgrnitve.

Župan medtem meni, da sežigalnica v Maribor vsekakor sodi: “Glede na dobre prakse upam, da bo tudi ta projekt zgrajen po najvišjih možnih standardih, vendar bo gradnja po najboljšem scenariju stekla šele čez pet ali šest let. Do takrat pa je naš največji izziv, kakšna bo cena položnic ter kam v resnici naši odpadki gredo,” je pojasnil.