V Radovljici te dni potekajo tradicionalni Vurnikovi dnevi, festival, posvečen enemu najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov. Dogodek, ki ga ob obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravlja Center arhitekture Slovenije v sodelovanju s številnimi lokalnimi in nacionalnimi partnerji, tudi letos povezuje arhitekturo, kulturno dediščino, izobraževanje in sodobne interpretacije prostora.

Festival, ki ga od leta 2014 gostijo Vurnikovo mesto in njegove institucije, presega okvir klasične arhitekturne prireditve. V ospredje postavlja vprašanja identitete, pripadnosti, odnosa do prostora in pomena arhitekturne dediščine v sodobni družbi.

Arhitekt, ki je zaznamoval slovensko moderno

Ivan Vurnik velja za enega ključnih pionirjev moderne arhitekture na Slovenskem. Njegovo ustvarjanje je pomembno vplivalo na razvoj slovenske arhitekturne misli v prvi polovici 20. stoletja, skupaj z ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik, pa sta ustvarila prepoznaven oblikovalski izraz, ki še danes predstavlja pomemben del nacionalne kulturne dediščine.

Prav Radovljica, kjer je Vurnik preživel del svojega življenja, ostaja eno osrednjih prizorišč ohranjanja in predstavljanja njegove zapuščine.

Razstave, nagrade in razmislek o identiteti prostora

Letošnji festival se je začel z odprtjem razstave fotografskega natečaja ter razglasitvijo nagrajencev. V radovljiški graščini je do konca junija na ogled izbor fotografij, ki skozi različne poglede interpretirajo arhitekturo, prostor in dediščino.

Pomemben del programa predstavlja tudi razstava Sledi narodnosti v gorenjski arhitekturi, ki na Vurnikovem trgu skozi izbrane arhitekturne primere odpira razpravo o odnosu med tradicijo, identiteto, sodobnostjo in grajenim okoljem. Razstava bo obiskovalcem na voljo vse do konca avgusta.

V okviru festivala je bila podeljena tudi Vurnikova študentska nagrada, namenjena perspektivnim študentom arhitekture in urbanizma. Priznanje spodbuja razvoj novih generacij arhitektov ter izpostavlja kakovostne študijske in raziskovalne projekte.

Arhitektura kot navdih za mlade generacije

Posebna pozornost je tudi letos namenjena izobraževanju mladih. Junija v Radovljici potekajo ustvarjalne delavnice, na katerih osnovnošolci spoznavajo življenje in delo Ivana Vurnika ter Helene Kottler Vurnik. S pomočjo ustvarjalnih nalog in prostorskih eksperimentov odkrivajo arhitekturo kot del vsakdanjega življenja ter pomen oblikovanja prostora.

Takšni programi prispevajo k večjemu razumevanju arhitekture med mladimi in spodbujajo zavedanje o pomenu kakovostno oblikovanega grajenega okolja.

Vurnikova dediščina tudi skozi kulinariko in jesenski program

Festival tudi letos vključuje nekoliko drugačen pogled na dediščino zakoncev Vurnik. V radovljiški Hiši Linhart je skozi junij na voljo poseben Vurnikov meni, ki temelji na raziskovanju njunih prehranskih navad in priljubljenih jedi. Kuharski mojster Uroš Štefelin jih je interpretiral v sodobni kulinarični zgodbi.

Program se bo nadaljeval tudi v jesenskih mesecih. Septembra bo na sporedu Vurnikov filmski večer, oktobra pa sledijo arhitekturna šola, strokovna vodstva, kolesarsko doživetje ter drugi dogodki, ki bodo obiskovalcem omogočili poglobljeno spoznavanje Vurnikove arhitekturne zapuščine.

Vurnikovi dnevi tako ostajajo eden pomembnejših slovenskih festivalov, ki arhitekturo predstavlja kot živo kulturno prakso ter jo povezuje z vprašanji identitete, prostora in kakovosti bivanja.

V Ljubljani se začenja 6. mednarodni trienale keramike UNICUM, ki letos prinaša pomembno novost – partnerstvo s Centrom Rog. Program trienala bo tako potekal na več prizoriščih: v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski cesti in Metelkovi ulici ter v Centru Rog. Na razstavah se predstavlja 170 ustvarjalk in ustvarjalcev iz približno 30 držav, nagrajence letošnje edicije pa bodo razglasili nocoj ob odprtju osrednje razstave v Narodnem muzeju Slovenije.

Vodja projekta UNICUM v Narodnem muzeju Slovenije Zora Žbontar je na novinarski konferenci poudarila, da je letošnji odziv mednarodne umetniške scene izjemen. Na razpis se je prijavilo 395 umetnic in umetnikov iz okoli 50 držav, kar potrjuje vse večji ugled trienala v mednarodnem prostoru.

Mednarodni izbor sodobne umetniške keramike

Izbor del za osrednjo razstavo umetniške keramike v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski cesti so pripravile kuratorke Irene Biolchini iz Italije, Danijela Pivašević iz Nemčije in Alenka Gregorič iz Slovenije, ki so obenem izbrale tudi letošnje nagrajence. Med 255 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 47 držav, ki so skupaj oddali 406 projektov, so za razstavo izbrale 90 umetnikov iz več kot 30 držav. Imena nagrajencev bodo razkrili danes ob 18. uri na odprtju razstave.

Fragmenti narave in študentska keramika na Metelkovi

V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bo na ogled razstava sodobne umetniške keramike Hrvaškega združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti ULUPUH z naslovom Fragmenti narave, na kateri sodeluje 26 umetnic in umetnikov.

Del letošnjega trienala je tudi mednarodna študentska razstava keramike, na kateri se predstavljajo študenti iz Turčije, Nemčije in Slovenije. Ena izmed kuratork študentske razstave, Danijela Pivašević, se s svojim avtorskim projektom predstavlja tudi na razstavi na Muzejski cesti.

Center Rog kot novo prizorišče uporabne keramike

V Centru Rog bo na ogled razstava Brezmejna uporaba, posvečena sodobni uporabni keramiki. Direktorica Centra Rog Renata Zamida je ob tem poudarila pomen medinstitucionalnega sodelovanja, saj takšni projekti po njenem mnenju povečujejo vidnost kulturnih vsebin in privabljajo širše občinstvo.

Povezovanje trienala s Centrom Rog je pomembno tudi zato, ker tam keramika nastaja v okviru produkcijskih in izobraževalnih programov, predvsem v keramičnem laboratoriju centra.

Izbor del za razstavo v Centru Rog je opravila mednarodna strokovna žirija v sestavi Rok Oblak, Susanne Joker Johnsen in Ann Van Hoey. Med 140 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 34 držav, ki so skupaj oddali 218 projektov, je žirija izbrala 60 del 53 avtorjev iz 20 držav.

Poljska keramika v središču letošnjega fokusa

Poseben poudarek letošnjega trienala predstavlja poljski fokus z naslovom Oblike pomena: sodobna poljska keramika. V okviru razstave se predstavlja 13 sodobnih poljskih avtoric in avtorjev s področja keramike.

Koncept razstave in spremljevalnega programa je pripravila kuratorica Mika Drozdowska iz galerije SIC, specializirane za steklo in keramiko, ki deluje pod okriljem galerije BWA Wroclaw – Galleries of Contemporary Art.

Renata Zamida je ob tem poudarila, da ima Poljska trenutno eno najmočnejših sodobnih keramičnih scen v Evropi, k čemur pomembno prispevajo tudi kakovostni univerzitetni programi v Vroclavu, Krakovu in Varšavi. Prav zato so letos sodobno poljsko keramiko postavili v mednarodni fokus trienala.

Predstavitev so pripravili v sodelovanju z Inštitutom Adama Mickiewicza (AMI) in veleposlaništvom Poljske v Sloveniji. Razstavo bodo odprli v petek ob 19. uri.

Vse več zanimanja za keramiko tudi v Sloveniji

Trienale keramike UNICUM je od prve edicije leta 2009 zasnovala kiparka in vizualna umetnica Dragica Čadež Lapajne. Na današnji novinarski konferenci je izrazila zadovoljstvo, da letos sodeluje kar 20 slovenskih avtorjev, kar po njenem mnenju potrjuje rast zanimanja za keramiko pri nas.

Kot je poudarila, je večje zanimanje rezultat dolgoletnega delovanja trienala UNICUM, spremljanja mednarodnih trendov ter vse pomembnejše vloge izobraževanja. Posebej je izpostavila študij oblikovanja stekla in keramike na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Trienale bodo odprli uvodni dnevi, ki bodo potekali od danes do sobote in obiskovalcem ponudili raznolik spremljevalni program. Med drugim bosta organizirani tudi panelni razpravi na temo sodobne keramike ter trajnosti v keramični praksi.

Prejemnica naziva inženirka leta 2025 je dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v podjetju Dewesoft. Na slavnostni razglasitvi Inženirka leta 2025 so zbrane v Cankarjevem domu nagovorili predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer.

V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. To so letos prepoznali v dr. Evi Pirc: »Eva je vzor, da ustvarjalni duh v inženirstvu ne le obstaja, temveč tam resnično zaživi. Njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov: tehnike in domišljije. A Eva poudarja: ‘Kam pa pridemo brez domišljije?’ Ta misel je jedro njenega poslanstva. Mladim želi približati inženirstvo kot ustvarjalen poklic. Kot delo, v katerem znanje, ki ga poganja domišljija, premika meje. In spreminja svet na bolje.« Doktorica elektrotehnike kot razvojna inženirka v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve.
Eva Pirc, inženirka leta 2025, je ob razglasitvi poudarila: »Otroci bi se morali z inženirstvom spoznavati že prej in ne samo po naključju. Več bi morali narediti za ohranjanje njihove domišljije in igrivosti tudi kasneje med šolanjem. Pri meni je bilo razumevanje ključno. Le če stvari razumeš, lahko na tem delaš še naprej. Tam se odpre polje domišljije in inovacij.«

Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost
Častna pokroviteljica izbora in osrednja govornica na dogodku predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, je vsem zbranim, predvsem pa 10 nominirankam, položila na srce: »Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost. Prav zato je tako zelo dragoceno, da se inženirke povezujete z mladimi, ki še zlasti potrebujejo našo podporo in oporo. Kajti prihodnost se začne tam, kjer otrok začuti varnost, sprejetost in spodbudo. Vse to tudi sama opažam, ko se pogovarjam s sodelujočimi v projektu od Alje do Žana, ki ga izvaja moja Fundacija Alma.«Izpostavila je tudi izjemno odgovorno poslanstvo inženirk: mlade navdihniti, jim zagotoviti pomembne informacije in jih opogumiti, da bodo samozavestno raziskovali, spoznavali sami sebe ter ob podpori staršev, učiteljev, mentorjev in skupnosti razvili svoje talente v odličnost.

Domišljija kot iskra znanju

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in direktorica Siemens Srbija ter pobudnica izbora Inženirka leta, je v uvodnem nagovoru izpostavila: »Za rdečo nit današnjega dogodka smo izbrali domišljijo – tudi zato, ker jo v Sloveniji pogosto podcenjujemo. A prav domišljija je most med tem, kar je, in tem, kar lahko postane. Domišljija ni nasprotje znanju – je njegova iskra. Ko se sreča z znanjem, izkušnjami in pogumom za odločanje, nastanejo rešitve. Takšne, ki premikajo in spreminjajo podjetja, panoge in družbe.«

Potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’
»Nominiranke in prejemnice naziva inženirka leta dokazujejo, da za dekleta in ženske v tako imenovanih STEM poklicih ni omejitev, kar je še vedno pogost stereotip. Zato vsi, od staršev, sorodnikov do učiteljic, učiteljev, profesoric, profesorjev spodbujajmo deklice in dekleta, da razvijajo svojo naravoslovno in tehnično nadarjenost, ki bo skozi izobraževanje prerasla v talent,« je poudaril dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer pa je dodala: »Inženirke rušijo stereotipe tam, kjer je to najtežje – v realnem svetu, z lastnim zgledom. Naslednji korak ni le navduševanje mladih, ampak konkretno prenašanje znanja in samozavesti tudi na odrasle. Inženirke lahko pri tem naredijo ključno razliko, saj govorijo iz prakse in pokažejo, da tehnologija ni abstraktna, ampak uporabna. Ko govorimo o digitalni preobrazbi, potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’.«

Metodologija izbora: inženirka leta po izboru štirih komisij
Na odločitev, katera od letošnjih desetih nominirank predstavlja največji zgled in je navdih mladim dekletom, so s svojimi glasovi enakovredno vplivale štiri komisije: osem generacij vseh dosedanjih nominirank za priznanje inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje in učitelji iz konzorcija gimnazij ter šolskih centrov Inženirke in inženirji bomo! ter predstavniki organizatorja in partnerjev izbora Inženirka leta. V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je kot inženirka zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.

Deset nominirank za inženirko leta 2025
V letošnji izbor nominirank za inženirko leta 2025 so se uvrstile (po abecednem vrstnem redu imen): Ajda Zavrtanik Drglin, programerka in vodja delovne skupine za umetno inteligenco v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK); Barbara Kalšek, vodja gradbišča v podjetju Pomgrad; Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike v podjetju Dewesoft; Iza Resnik Strozak, managerka za kakovost in okoljev podjetju MM Količevo; Kaja Jaklin, podatkovna inženirka specialistka in vodja ekipe v podjetju GEN-I; Manca Krumpačnik, raziskovalka strokovnjakinja jr. v podjetju Plastika Skaza; Marta Pregl, višja ekspertinja procesnih tehnologij v podjetju Lek, članu skupine Sandoz; Nuša Bremec, tehnologinja orodjarne v podjetju MAHLE Electric Drives Bovec; Rebeka Danica Pacek, konstrukterka naprav v podjetju Iskra PIO; Tadeja Volaušek, vodja kemijskih in tehnoloških projektov v podjejtu Nanoten.

Izbor je osmič potekal v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.  

Več o izboru na spletni strani Inženirka leta.