City Hall je 27. oktobra 2026 odprl prvo fazo prijav za Architecture and Urbanisation Framework 4 (A+U4), londonski okvir za naročanje arhitekturnih, urbanističnih in sorodnih strokovnih storitev pri stanovanjih, regeneraciji, javnem prostoru in infrastrukturi. Ključna novost ni samo hitrejša pot do posameznih naročil, ampak tudi izrazitejša vgradnja vključujočega naročanja: več pozornosti mikro, malim in raznoliko vodenim praksam, jasnejša merila, bolj sorazmerni postopki in močnejša povezava med kakovostjo oblikovanja, trajnostjo in socialno vrednostjo. Za slovenski prostor je pomembno predvsem to, da London javnega naročanja ne obravnava kot ločen administrativni filter, temveč kot aktivno urbanistično orodje.

Kaj se je 27. oktobra 2026 dejansko odprlo

Natančnost pri datumih je tu bistvena. Dne 27. oktobra 2026 se ni začel uporabljati že dokončno vzpostavljen novi seznam izbranih ponudnikov, ampak se je odprla prva faza prijav za A+U4. Uradna stran za prijave navaja, da gre za dvostopenjski postopek po modelu PSQ in ITT, da je bil istega dne objavljen tender notice in izdan PSQ, da je rok za vprašanja 13. november 2026, rok za oddajo PSQ 8. december 2026 ob 12.00, izdaja dokumentacije ITT za izbrane prijavitelje pa je indicirana za junij 2027. City Hall ob tem izrecno opozarja, da so datumi indikativni in se lahko spremenijo.

To pomeni, da je treba ločiti med tremi stanji: napovedano je bilo osveževanje okvira že pred odprtjem postopka; zagnana je zdaj nabavna procedura A+U4; uveljavljen oziroma operativen novi okvir dobaviteljev pa bo šele po zaključku selekcijskih faz in nadaljnjih korakih v letu 2027. To potrjuje tudi januarski odgovor GLA po FOI, po katerem sedanji okvir iz marca 2023 teče tri leta z možnostjo enoletnega podaljšanja in velja do 28. februarja 2027. V istem FOI je bil cilj novega okvira še opisan kot začetek v pomladi 2027; oktobrska stran A+U4 pa zdaj kot indikativni mejnik za prehod v drugo fazo navaja junij 2027, zato je ta časovnica trenutno relevantnejša, vendar še vedno ne dokončna.

Kaj je v prenovi drugače od dosedanje poti

City Hall novi okvir opisuje kot prenovljen po obsežnem povratnem odzivu uporabnikov in ponudnikov. Po uradnih pojasnilih so cilji prenove hitrejši in enostavnejši postopek, hitrejše oddajanje pogodb, močnejši poudarek na trajnosti ter boljša podpora manjšim organizacijam tako pri vstopu kot po uvrstitvi na okvir. Hkrati so bila uvedena nova ocenjevalna merila in podporni ukrepi za širitev sodelovanja ter večjo zastopanost v sektorju.

Posebej pomembni so strateški cilji A+U4, saj razkrivajo, da London okvirja ne razume zgolj kot administrativnega seznama projektantov. Na uradni strani so kot cilji izpostavljeni: podpora Good Growth, trajnost in socialna vrednost, vključujoče naročanje, fleksibilnost in hitrost ter raznolika strokovna znanja. V praksi to pomeni, da se kakovost grajenega prostora, podnebna odpornost, naravna obnova, pravičnejše delovne prakse in dostop različnih tipov praks obravnavajo znotraj istega nabavnega mehanizma.

Za mala in nova biroja je najpomembnejši podatek, da prenova izrecno omenja podporo mikro in raznoliko vodenim ponudnikom, med drugim z uvedbo Small Project Lot ter s t. i. spotlighting and support offer. Uradna stran govori tudi o fleksibilnih call-off mehanizmih po lotih in podlotih, o sorazmernih zavarovalnih pragovih ter o poenostavitvah, namenjenih zmanjšanju administrativnega bremena. To je morda najbolj uporabna operativna lekcija celotnega londonskega modela: ni dovolj, da javni naročnik deklarativno podpira mala podjetja; dostop je treba vgraditi v strukturo lotov, v dokazila, v faznost postopka in v podporo po izboru. Ta sklep je strokovna interpretacija na podlagi objavljenih londonskih dokumentov.

Zakaj je okvir pomemben prav zdaj

Novi A+U4 ne nastaja v vakuumu. City Hall navaja, da je dosedanji A+U Framework med marcem 2023 in marcem 2026 omogočil več kot 15 milijonov funtov naročenih storitev. Kot konkretna primera navaja East Architecture Landscape and Urban Design, ki je prek okvira pridobil skoraj 500.000 funtov podpore za program peščenja Oxford Street, ter Archio, ki je prek več manjših lokacijskih naročil pridobil približno 1,1 milijona funtov. To je pomembno zato, ker okvir ni zgolj politična izjava, ampak že preizkušen kanal za realna naročila.

Aktualnost teme povečuje tudi širši londonski projektni cevovod. Program London Social and Affordable Homes Programme 2026-36 je odprl prijave 24. februarja 2026 in navaja financiranje do 11,7 milijarde funtov. Po objavljenih pravilih je financiranje namenjeno projektom, ki lahko začnejo gradnjo do marca 2036 in se zaključijo do marca 2039. Takšen dolg investicijski horizont ustvarja trajno potrebo po strateškem urbanizmu, masterplanningu, arhitekturnem projektiranju, javnem prostoru in spremljajoči infrastrukturi.

Pri stanovanjskih številkah je treba znova paziti na status dokumentov. City Hall v oktobrskem sporočilu A+U4 okvir povezuje z London Plan, ki naj bi načrtoval 558.000 novih domov med letoma 2027 in 2036. Uradni Draft London Plan, objavljen 16. julija 2026, je še vedno v statusu osnutka; javna konzultacija se je zaprla 15. oktobra 2026, naslednji korak pa je examination in public v letu 2027, z indicirano posvojitvijo v začetku 2028. V samem osnutku je natančnejši zapis, da tabela stanovanjskih ciljev pokriva obdobje 2027/28-2036/37. Za strokovno rabo je zato pomembno ločiti med poenostavljenim političnim povzetkom in formalnim statusom osnutka plana.

Tri uporabne lekcije za slovenske biroje

  1. Javno naročilo je lahko projektna strategija, ne le administrativni preizkus. Londonski model kaže, da se mala praksa v javni sektor lažje vključi, če so loti diferencirani po tipu naloge in če obstaja ločena pot za manjše projekte. To je posebej pomembno za biroje, ki nimajo portfelja velikih investicij, imajo pa jasno ekspertizo za majhne lokacije, gosto urbano tkivo, skupnostne procese ali prenovo javnega prostora. Gre za strokovno interpretacijo, oprto na londonsko lotno logiko in cilje vključujočega naročanja.
  2. Merila morajo prepoznati specifično kakovost, ne samo velikost reference. London pri A+U4 poudarja socialno vrednost, trajnost, podnebno odpornost, naravno obnovo, vključevanje in raznolikost strok. To pomeni, da lahko konkurenčna prednost malega biroja nastane prav iz metod dela, ne zgolj iz bilančne moči. Tudi to je za slovenski prostor pomemben signal: specializacija je lahko merljiva vrednost, če jo naročnik zna prevesti v kriterije.
  3. Dostop brez podpore ni dovolj. Londonski dokumenti ne govorijo le o odpiranju vrat, temveč tudi o smernicah za manjše organizacije in o podpori po uvrstitvi na okvir. To je pogosto spregledan del sistema. Mala praksa ne potrebuje samo pravice do prijave, temveč tudi procesno okolje, v katerem lahko dejansko odda konkurenčno in skladno ponudbo.

Kaj lahko iz tega vzamejo slovenski javni naročniki

Prvi nauk je sorazmernost. A+U4 je postavljen tako, da želi raven konkurence, izborni prag in mobilizacijo ekipe približati obsegu naloge. To ni enako znižanju standardov; nasprotno, gre za poskus, da se kakovostni standardi ohranijo, administrativna obremenitev pa se bolje prilagodi velikosti naročila. Drugi nauk je, da vključujoče naročanje ni samo socialna politika, temveč tudi instrument za širši nabor rešitev, zlasti pri majhnih, kompleksnih in lokalno občutljivih nalogah. Tretji nauk pa je, da okvir deluje najbolje, ko je vezan na resničen projektni pipeline in ne obstaja sam zase. Ti poudarki so strokovna interpretacija na podlagi londonskih uradnih ciljev in časovnice.

Pravna meja prenosa: kaj je prenosljivo in kaj ni

Slovenski bralec mora hkrati razumeti, da londonskega postopka ni mogoče mehanično prenesti. A+U4 se vodi po Competitive Flexible Procedure iz britanskega Procurement Act 2023. Bistveni deli tega režima so začeli veljati 24. februarja 2025. Sam zakon v 20. členu določa, da lahko naročnik izvede odprti postopek ali drugo konkurenčno proceduro, ki jo šteje za primerno, vendar mora biti ta sorazmerna glede na naravo, kompleksnost in strošek naročila. Uradna vladna smernica dodatno pojasnjuje, da se lahko competitive flexible procedure uporabi tudi kot razmeroma preprost dvostopenjski postopek, podoben nekdanjemu restricted procedure. Prav v tem je institucionalna logika A+U4.

Za Slovenijo zato niso neposredno prenosljive britanske pravne oznake, temveč projektantsko-naročniški principi: bolj natančna lotna arhitektura, sorazmerna dokazila, jasnejše razločevanje med majhnimi in velikimi nalogami, vnaprej vgrajena merila za kakovost, trajnost in vključevanje ter boljša podpora novim ponudnikom pri vstopu v javni sektor. Če strnemo: prenosljiv je koncept, ne pa pravna embalaža.

Najmočnejše londonsko sporočilo ni, da je nastal še en okvirni seznam projektantov, ampak da City Hall javno naročanje uporablja kot del urbane politike. A+U4 je novembra 2026 še vedno v aktivni prvi fazi prijav, ne pa še v operativni fazi izvajanja novega seznama dobaviteljev. Zasnovan je tako, da hkrati obravnava stanovanjski pritisk, kakovost javnega prostora, infrastrukturne potrebe, podnebne cilje in dostop manjših praks do javnih naročil. Prav zato je tema relevantna tudi za slovenski prostor: ne zato, ker bi bilo treba kopirati britanski postopek, ampak zato, ker London pokaže, kako se lahko pravila naročanja preoblikujejo v dejanski instrument razvoja mesta.