World Green Building Council je 4. novembra 2026 odprl globalni poziv za zbiranje dokazov o stroških ukrepanja, stroških neukrepanja in ustvarjeni oziroma ohranjeni vrednosti trajnostnih stavb. Rok za oddajo je 31. december 2026, pobuda pa je izrecno umeščena v kontekst COP31 v Antalyi in premika od podnebnih zavez k izvedbi. Za slovensko prakso je to pomembno, ker se poslovni primer za prenove in novogradnje vse bolj presoja skozi celotne obratovalne stroške, izpostavljenost fosilnim gorivom, zavarovalnost, podnebna tveganja, skladnost z regulativo in dostop do kapitala.
Kaj je WorldGBC dejansko odprl
WorldGBC je 4. novembra 2026 objavil aktiven mednarodni poziv za oddajo dokazov iz celotne vrednostne verige grajenega okolja. Po uradni objavi poziv zbira tri vrste dokazov: strošek ukrepanja, torej investicijske in izvedbene stroške razogljičenja ter prilagajanja; strošek neukrepanja, torej tveganja, izgube in stroške zaradi odlašanja; ter ohranjeno oziroma ustvarjeno vrednost, na primer boljšo zmogljivost sredstev, prihranke pri obratovanju, manj tveganja in boljši dostop do kapitala. WorldGBC navaja, da bodo ugotovitve javno objavljene sredi leta 2027. Poziv je odprt za arhitekte, razvijalce, izvajalce in dobavitelje, lastnike in najemnike, posojilodajalce, lastnike sredstev, zavarovalnice, lokalne ali nacionalne oblasti ter komunalna podjetja.
Vodnik za oddajo potrjuje, da WorldGBC ne zahteva nujno popolnega standardiziranega finančnega seta ali priloženih osnovnih dokumentov za vsak primer. Dovoljeni so povzetki dokazov, agregirani ali portfeljski podatki, odstotne spremembe, razponi, povprečja, primerjave pred/po ukrepu ter anonimizirani primeri. Dovoljeni so tudi modelirani podatki, če so ocene, scenariji in predpostavke jasno označeni. Oddajatelj mora potrditi, da je pooblaščen za deljenje podatkov, in izbrati raven soglasja za objavo oziroma anonimizacijo.
Zakaj je poziv vezan prav na COP31
Po uradni strani UNFCCC bo COP31 potekal v Antalya Expo Center v Antalyi v Turčiji od 9. do 20. novembra 2026. Ista stran izpostavlja tudi Climate Action Agenda, v kateri so med praktičnimi temami elektrifikacija stavb in vozil, zmanjševanje odpadkov ter bolj odporna mesta. WorldGBC na kampanjski strani BuildItReady navaja, da predsedstvo COP31 poudarja elektrifikacijo, energetsko učinkovitost in krožnost ter da so stavbe ključne za uresničevanje teh prioritet.
Strošek ukrepanja proti strošku neukrepanja: kaj dejansko zajema poziv
Struktura poziva je široka in izrazito uporabna za prakso. V vodniku so pod strošek neukrepanja navedeni fizična podnebna tveganja in poškodbe sredstev, višji obratovalni stroški, izguba prihodkov ali zasedenosti, zavarovalniška in nezavarovalniška tveganja, spremembe pri financiranju oziroma strošku kapitala ter reputacijska in deležniška tveganja. Pod strošek ukrepanja so zajeti CAPEX in OPEX, stroški prenov in prilagoditvenih ukrepov, svetovalni stroški, stroški spremljanja in podatkov, pa tudi stroški certificiranja, revizij in skladnosti. Pod ohranjeno oziroma ustvarjeno vrednost pa vodnik uvršča boljšo tržno pozicijo in zmogljivost sredstva, višjo zasedenost ali prihodke, prihranke pri obratovanju, manj zavarovalniške izpostavljenosti, dobrobit uporabnikov ter boljši dostop do kapitala.
Za oddajo so zato posebej uporabni primeri z merljivimi podatki: primerjave porabe energije ali stroškov pred in po ukrepu, spremembe zasedenosti ali prihodkov, podatki o pregrevanju, kakovosti notranjega okolja, poplavni ali neurjski škodi, zavarovalnih premijah, stroških vzdrževanja ali spremembah pogojev financiranja. WorldGBC ne predpisuje enotnega nabora kazalnikov, vendar vodnik jasno zahteva, da je razvidno, kaj se je spremenilo, v katerem obdobju in iz kakšnega vira izhajajo podatki.
Zakaj je to neposredno relevantno za slovensko prakso prav zdaj
Prenovljena direktiva EPBD (Direktiva (EU) 2024/1275) je na ravni EU začela veljati 28. maja 2024. Splošni rok za prenos v nacionalno pravo je bil 29. maj 2026, do 31. decembra 2026 pa morajo države članice predložiti končne nacionalne načrte prenove stavb.
Pravni status je treba ločiti po sklopih. Evropska komisija je 15. julija 2026 objavila, da je proti vsem 27 državam članicam odprla postopke zaradi nepopolnega prenosa prenovljene EPBD. To pomeni, da je evropski pravni okvir že sprejet in v veljavi, popoln nacionalni prenos pa ob preverjanju še ni bil zaključen. Dodatno je Komisija 1. oktobra 2026 devetim državam izdala obrazložena mnenja zaradi nadaljnje neoddaje osnutka nacionalnega načrta prenove stavb, ki je moral biti predložen do 31. decembra 2025.
Ločiti je treba tudi med pravili, ki že veljajo, in zahtevami, ki šele prihajajo. Od 1. januarja 2025 države članice ne smejo več zagotavljati finančnih spodbud za namestitev novih samostojnih kotlov na fosilna goriva, z omejenimi izjemami iz člena 17(15) ter za nekatere že odobrene oziroma prej sporočene spodbude, kot jih pojasnjuje Komisija. Prihodnji mejnik pa je standard ničelno-emisijskih stavb: za nove stavbe v lasti javnih organov od 1. januarja 2028 in za vse nove stavbe od 1. januarja 2030.
Kako pripraviti uporaben prispevek
Iz WorldGBC-jevega vodnika sledi nekaj zelo praktičnih pravil. Prispevek naj bo organiziran po posameznem viru dokaza, ne po organizaciji kot celoti; za vsak dokaz se izpolni ločen obrazec. Pred oddajo je smiselno pripraviti naslov dokaza, avtorja ali vir podatkov, ključne ugotovitve, tip sredstva, lokacijo in relevantne datume. Če obstaja javna povezava ali deljiva datoteka, jo je priporočljivo priložiti.
Za arhitekturno, inženirsko, investitorsko in upravljavsko prakso imajo največjo težo dokazi, kjer je povezava med ukrepom in izidom sledljiva: na primer sprememba rabe energije ali obratovalnih stroškov po prenovi, učinki na zasedenost ali prihodke, spremembe zavarovalnih pogojev ali dokumentirani stroški fizičnih podnebnih škod. Ker vodnik dopušča anonimizacijo, agregirane podatke in več ravni soglasja za objavo, je poziv uporaben tudi za večje portfelje, banke, zavarovalnice in izvajalce energetskih storitev.
Po stanju preverjenih virov na 6. november 2026 je tema še vedno aktualna in izrazito časovno občutljiva. Poziv je odprt do 31. decembra 2026, COP31 se začne 9. novembra 2026, javna objava ugotovitev pa je napovedana za sredino leta 2027. Za slovensko prakso je pobuda relevantna predvsem zato, ker v isti dokazni okvir povezuje investicijski strošek, obratovalne stroške, podnebna tveganja, zavarovalnost in skladnost z evropskim regulativnim okvirom.
