150 let od odkritja prvih kolišč na Ljubljanskem barju

Na Ljubljanskem barju se prepletata naravna dediščina in izjemna prazgodovinska arhitektura. Letos obeležujemo 150-letnico odkritja prvih koliščarskih naselbin, ki danes veljajo za eno najpomembnejših poglavij slovenske in evropske arheologije.

Pred tisočletji je bilo Ljubljansko barje veliko predalpsko jezero. Na njegovih obrobjih so se razvila lesena koliščarska naselja – dvignjena bivališča, grajena na lesenih pilotih, ki so zagotavljala zaščito pred poplavami, živalmi in naravnimi elementi. Prva kolišča so bila na Igu odkrita leta 1875, od takrat pa je bilo na območju barja identificiranih že 40 prazgodovinskih koliščarskih lokacij.

Kulturna dediščina svetovnega pomena

Zaradi izjemne ohranjenosti organskih materialov v mokrih barjanskih tleh so ostanki kolišč pomemben vir informacij o vsakdanjem življenju v prazgodovini. Prav ta izjemna arheološka vrednost je botrovala vpisu kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine leta 2011. Leta 2014 so bila kolišča na Ljubljanskem barju razglašena še za kulturni spomenik državnega pomena.

Prazgodovinska kolišča okoli Alp vključujejo 111 arheoloških najdišč v šestih evropskih državah – poleg Slovenije še v Švici, Avstriji, Franciji, Nemčiji in Italiji. Ljubljansko barje tako tvori pomemben del te kulturne celote. Kot pravijo v interpretacijskem centru Morostig: “Koliščarji morda niso živeli tako kot mi, a so naš vsakdan dobro napovedali – bili so metalurgi, tkalci, lončarji, pa tudi prijatelji, sodelavci in tekmeci.”

Obeležitev pomembne obletnice

Ob 150-letnici odkritja prvih koliščarskih najdišč je Društvo Frana Govekarja 14. junija pripravilo prireditev na ploščadi pred Hišo narave in kolišč Morostig na Igu s prostim vodenjem po razstavi Koliščarji z Velikega jezera, ogledom likovnih del društvene likovne skupine ter ustvarjalnico za najmlajše in koncertom. Osrednji dogodek večera je bilo predavanje dr. Petra Turka z naslovom Dežman in odkritje kolišč na Igu.

Karel Dežman, takratni kustos Kranjskega deželnega muzeja, je bil tisti, ki je leta 1875 odkril prvo koliščarsko naselbino ob novem toku potoka Resnik. Zadnje kolišče na barju so arheologi našli leta 2009, najstarejše sledi človeka pa segajo celo v prehod med starejšo in mlajšo kameno dobo – več kot 7000 let v preteklost.